Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je v izjavi za medije potrdil, da so se dokončno odločili za gradnjo novega zapora na Bizoviku pri Ljubljani. Prostorska stiska se v zadnjem času stabilizira, je nadaljeval, a predvsem na Dobu pri Ljubljani, v Mariboru in Kopru je še zmeraj prepolno. Zaradi razmer na Povšetovi pa je Slovenija morala po izgubljenih tožbah na Evropskem sodišču za človekove pravice zapornikom in pripornikom plačati skupaj že več kot 100 tisoč evrov odškodnin, je opozoril.

Zdaj intenzivno tečejo priprave strokovnih podlag in meritve terena ter priprava dokumentacije za pridobitev prostorskega načrta in gradbenega dovoljenja. Pripravljajo zasnovo novega modernega zaporskega kompleksa. Predvideni sta dve stavbi, v katerih bosta moški in ženski zapor, ki bosta nadomestila obstoječa zapora na Igu za ženske in Povšetovi za moške. Zmogljivosti bodo v novem zaporu podvojene, saj bo moški lahko sprejel 388 zapornikov, ženski pa 165 zapornic.

Razbremenitev za zapore po Sloveniji
Graditi bodo predvidoma začeli leta 2018, projekt pa naj bi bil končan do leta 2020. "Predvidevamo, da bodo te zmogljivosti zadostovale za prihodnjo rast zapornikov, delno pa bomo lahko razbremenili zapore tudi drugje po Sloveniji," je še pojasnil Podržaj in dodal, da je predviden tudi izobraževalni center za zaposlene. Uprava sodeluje pri oblikovanju vsebinskih in posledično arhitekturnih rešitev, a za zdaj je projekt šele v "idejni zasnovi".

Ena osnovnih načel ali izhodišč novega projekta je, da bo zapor dinamičen, saj ga bo mogoče prilagajati glede na varnostni položaj različnih kategorij zapornikov od nevarnih in begosumnih do nenevarnih itd. Ravno ločevanje zapornikov je trenutno zaradi prenatrpanosti slovenskih zaporov hud in najbolj pereč problem. V obeh zaporih je predviden tudi odprti oddelek.

Kako se bo odzvala lokalna skupnost?
Med tamkajšnjimi prebivalci prevladuje razumevanje za gradnjo zaporov, je prepričan Podržaj. Trudijo se jim sproti pojasniti vse podrobnosti glede projekta in za zdaj so odnosi dobri, zato nasprotovanja gradnji ne pričakujejo. Vključili so tudi varuha človekovih pravic, da bi se izognili morebitnim poznejšim zapletom.

Financiranje projekta bo sicer zagotovila država, a delno računajo tudi na evropski denar. "Finančna konstrukcija ne bo narejena na podlagi javno-zasebnega partnerstva, saj po tujih izkušnjah vemo, da so razmerja med državo in zasebnim kapitalom izjemno zahtevna in si tega ne želimo," je sklenil Podržaj.

Stanje v zaporih se izboljšuje
Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v letnem poročilu 2015 ugotavlja, da je bil varnostni položaj v slovenskih zaporih stabilen, saj lani ni bilo nobenega uspelega bega iz zaprtih oddelkov naših zaporov, je poudaril Podržaj in dodal, da so se uspešni pobegi zadnje čase dogajali na tri leta, in sicer 2006, 2009 in 2012. V zaporih dela trenutno okoli 540 paznikov.

Poudariti je treba tudi lansko sprejetje novele zakona o kazenskih sankcijah, ki je prinesla olajšanje dela zaposlenim v zaporih in lažje premeščanje zapornikov med zavodi. Lani pa se je začela izboljševati tudi kadrovska zasedenost, saj so zaposlili 31 novih paznikov, kar je delno izboljšalo stanje, a je daleč od ustreznega, je opozoril Podržaj.

Največ kaznivih dejanj zoper premoženje
Lani je bilo v zaporih 2817 oseb, kar je 45 več kot leto poprej. Struktura kaznivih dejanj je zelo podobna prejšnjim letom, saj gre v več kot polovici primerov za kazniva dejanja zoper premoženje (53 odstotkov), sledijo kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, gre večinoma za mamila, (13 odstotkov), zoper življenje in telo (8 odstotkov), gospodarski kriminal (slabih 6 odstotkov) ter kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost (5 odstotkov), je naštel.

Največ obsojenih prestaja od enega do dveh let dolgo zaporno kazen (21 odstotkov), kazni, daljše od petih let (18 odstotkov), najvišjo mogočo kazen 30 let pa 16 posameznikov. Tujcev je med zaporniki v Sloveniji 13 odstotkov iz 29 različnih držav.

Izobraževanje je odločilno
"Prav izobraževanje je tisto, ki lahko odločilno vpliva, ali se nekdo vrne v zapor ali ne," je poudaril pomen dejstva, da se zdaj izobražuje kar 15 odstotkov vseh zapornikov. Slabšo statistiko v zaporih pa so lani imeli na področju samomorov, saj so se lani zgodili trije, leto poprej pa ni bilo nobenega. Samopoškodb in poskusov samomorov je bilo sicer manj kot leto prej, je dodal.

Ob odpustih je imelo urejeno zaposlitev 23 odstotkov izpuščenih, kar je glede na razmere na trgu dela po Podržajevem mnenju uspešno. Nastanitveni položaj je veliko boljši, saj je večina izpuščenih imela urejeno nastanitev. "Prepričanje, da nekdanji zaporniki nimajo kam iti in pristanejo na cesti, ne drži," je zatrdil.

Alkohol, mamila in nasilje
Z alkoholom ima težave 10 odstotkov zaprtih oseb, z mamili pa 21 odstotkov. V zaporih se prednostno ukvarjajo s spolnimi prestopniki, lani jih je bilo 155, pa tudi z nasilneži, za kar bodo s pomočjo Društva za nenasilno komunikacijo specializirali določeno število zaposlenih.

Število napadov na osebje se v zaporih v zadnjih letih ne povečuje, je navedel Podržaj in nadaljeval, da ni bilo nobenega hujšega napada na paznike ali osebje. Zaposleni so dobro usposobljeni, varnostni vidik pa je tudi vedno na prvem mestu, tako da ne prihaja pogosto do konfliktnih položajev, in s tem je nasilja manj. Ustrezna komunikacija z zaporniki je ključna, je opozoril.

Zlorab ugodnosti skoraj ni
Zapornikom je bilo lani odobrenih slabih 43 tisoč ugodnosti, gre za podaljšane in nenadzorovane obiske, izhode, izkoriščanje letnega dopusta itd. Zlorab je zanemarljivo malo, je povedal Podržaj, saj je ugodnost lani zlorabilo le 0,3 odstotka zapornikov, pa še tu gre v veliki večini primerov za mladoletnike iz prevzgojnega doma v Radečah.