Projekt, ki ga izvaja Javna agencija za knjigo, ob finančni podpori Evropske unije, temelji na delavnicah, ki jih vodijo slovenski pisatelji, pesniki in ilustratorji. V okviru delavnic uporabniki iz ranljivih skupin spoznavajo literarna dela in skozi kulturo odkrivajo svoje skrite talente ter se obenem spopadajo tudi s svojimi osebnimi zgodbami in tako krepijo osebnostno rast.

Mojca Bergant Dražetić, koordinatorica projekta, je ob tem dejala, da projekt letos vključuje poleg zapornikov še ljudi z motnjami v duševnem razvoju, prihodnje leto pa ga bodo razširili še na ljudi z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih mamil. Cilj projekta je, da bi se vanj do leta 2019 vključilo 200 udeležencev usposabljanja.

Spodbudni prvi odzivi
"Tem skupinam ponujamo neke drugačne načine podpore, predvsem s pomočjo kulture," je ob tem dejal direktor Javne agencije za knjigo Aleš Novak in dodal, da se pri obravnavi literarnih del s pomočjo mentorja lahko "krepi vrsta različnih kompetenc, kot je, denimo, javno nastopanje, uporabnikom pa pomaga tudi pridobivati neke nove izkušnje." Novak ob tem dodaja, da so prvi letošnji rezultati projekta zelo spodbudni.

Da so rezultati spodbudni, poudarja tudi generalni direktor uprave za izvajanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Ob tem je poudaril, da je aktivacija tovrstne populacije težek projekt, "predvsem zato, ker je struktura zaprtih taka, da gre tu za socialno šibkejše in manj izobražene posameznike, ki med prestajanjem kazni bolj ali manj težijo k temu, da jim čas hitro mine."

Tudi v zaporu se odkrijejo skriti talenti
Posameznik, ki se znajde v zaporu, se še bolj intenzivno spoprijema s problematiko, ki ga je v zapor pripeljala, kot je pomanjkanje samozavesti, je še dejal Podržaj in dodal, da se zaporniki takrat spoprimejo s temi težavami. "V zaporu se marsikdaj odkrije tudi skriti talent," zato je po Podržajevem mnenju spodbujanje takega odkrivanja lahko samo pozitivno.

Med mentorji je tudi pisateljica Cvetka Bevc, ki je v projekt vstopila zato, da udeleženke iz zapora pridejo bolje usposobljene, kot so bile pred prihodom v zapor. "Na začetku je seveda neka zadrega, a v štirih mesecih sodelovanja se že počutimo dobro." Bevčeva ob tem dodaja, da se je zanimanje za sodelovanje v času projekta med udeleženkami zgolj krepilo.

Udeleženke projekta sicer pogosto predstavijo svoje osebne izkušnje, ki jih potem skozi literarno predelavo lahko predstavijo na drugačen način, s tem pa travma ni več travma, ampak literarno delo. Tako lahko gredo ti ljudje naprej prek te travme in ponovno gradijo svojo samopodobo še dodaja Bevčeva.

Ko zgodbe stopijo iz sence
To je potrdila tudi zapornica Nevenka Lekan, udeleženka projekta, ki poudarja, da lahko v teh delavnicah vsak na papir kot tretja oseba izlije stvari, ki jih je predtem mogoče pisal na skrivaj. S tem pa izgine tudi strah pred spopadanjem s temi izkušnjami in posledično lahko začneš graditi na sebi. Bevčeva je ob tem dodala, da ji je ena izmed uporabnic dejala, da bi se, če bi za take delavnice vedele prej, njena življenjska pot lahko že pred zaporom preusmerila stran od kriminala.

"Tudi me za zapahi si zaslužimo priložnost," je še dejala Lekanova in dodala, da so zato vesele vsake ponujene roke pomoči. Veseli jo tudi, da so na delavnice redno vabljeni tudi gostje z različnih področij, ki predstavljajo svoje izkušnje, saj je na poti rehabilitacije "vsak nasvet dobrodošel".

Izdelki uporabnikov bodo ob koncu vsakega leta, ko se bo projekt izvajal, izdani tudi v posebnem zborniku.