Trenutni zakon o medijih, ki so ga prvič sprejeli leta 2001, je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko potreboval obsežno prenovo. Kot je poudarila v izjavi za medije ob robu srečanja z nemško ministrico za kulturo Claudio Roth, se je v tem času na področju medijev veliko spremenilo.

Med drugim je poudarila koncentracijo medijskega trga, o kateri bi skladno s predlogom zakona o medijih presojala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), po besedah Aste Vrečko politično neodvisen organ. "Bistveno je, da je postopek zelo določen in ni prepuščen arbitrarni presoji," je dejala ministrica.

Skladno z zdajšnjo ureditvijo koncentracijo medijev presoja ministrstvo za kulturo – vsakega, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v mediju. Predlog novega zakona pa predvideva, da bo Akos presojal vsako združitev medija ne glede višino, je dejala ministrica. "Postopek bo poenoten in zelo transparenten," je poudarila.

Vrečko je omenila tudi predvidene sheme državnih pomoči tiskanim medijem pri prehodu na digitalizacijo in pomoč digitalnim medijem. To je po besedah ministrice "absolutno nujno", zlasti po gospodarski krizi, epidemiji covida-19 in razvoju tehnologije. "To so sheme, ki so evropsko primerljive in razvojno naravnane," je dejala.

Višina sredstev za shemo še ni znana, saj "praviloma sredstva v zakonih niso določena". Ko bo zakon sprejet, bo ministrstvo za kulturo to vprašanje odprlo z ministrstvom za finance, s katerim bo določilo sredstva v proračunu. Sredstva zdajšnjega medijskega razpisa, ki so jih v predlogu zakona povišali, so resda določena vrsto let, je dodala.

Mediji, ki bodo želeli pridobiti denar iz državne sheme, bodo med drugim morali biti vpisani v razvid medijev, pri čemer je po besedah ministrice jasno, "kaj je medij, kaj medijska hiša". Tako morajo imeti uredniško politiko in novinarje ter morajo periodično objavljati.

Medijski zakon bo veljal tudi za vplivneže

V razvid pa se ne bo treba vpisati vplivnežem, torej ustvarjalcem različnih spletnih vsebin, je dejala Asta Vrečko, bodo pa določeni členi zakona veljali tudi zanje. Tako bodo morali tudi vplivneži upoštevati posamezne določbe, med drugim glede prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva, zaščite otrok ter oglaševanja, sponzoriranja in promocijskega umeščanja izdelkov.

Ministrica je še pojasnila, zakaj je vlada predlog zakona o medijih v obravnavo v DZ poslala ravno zadnji dan v letu 2024, in to na dopisni seji. Dejala je, da so ga v živo obravnavali na seji vlade 23. decembra, pred sprejetjem pa so morali urediti še"malenkosti". Dodala je, da so predlog zakona v javno razpravo poslali pred več kot enim letom in "res iskali možnost najboljšega zakona".

Noveli zakona o RTV-ju Slovenija in STA-ju v medresorskem usklajevanju

Predlog novega zakona o STA-ju, ki ga ministrstvo za kulturo pripravlja z ministrstvom za finance, je po besedah Aste Vrečko v zadnjih fazah medresorskega usklajevanja, ni pa treba več "veliko stvari uskladiti". Navedla je, da bodo obravnavo tega predloga nadaljevali takoj na začetku leta.

Tudi "majhne popravke nekaj členov" predloga novele zakona o RTV Slovenija bi morali po oceni ministrice še v tem mesecu končati in sprejeti na vladi.

Cilj predloga zakona o medijih je po navedbah ministrstva zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti in svobode izražanja v novem medijskem okolju. Predlog po navedbah ministrstva med drugim določa večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, predpisuje obvezno označevanje uporabe umetne inteligence v medijih in razkritje nasprotja interesov. Predlog usklajujejo tudi z novimi evropskimi akti na področju medijev, tudi z aktom o svobodi medijev.