Od ZDA je obrambno ministrstvo prejelo ponudbi za vozila stryker dragoon in stryker double V-hull, od Finske za vozila patria XP, od Poljske za vozila rosomak-L, od Romunije za vozila piranha 5 in od Italije za vozila frecia.

Po pregledu vseh tehničnih in drugih podatkov je ministrstvo poslalo pozive k oddaji končnih ponudb Finski, Poljski, Romuniji in Italiji, so v dopolnitvi odgovora na poslansko vprašanje Mihe Kordiša pojasnili na ministrstvu.

Usklajevanja s posameznimi državami še potekajo, ministrstvo pa bo po pridobitvi vseh tehničnih podatkov ter cen s končano raziskavo trga, uskladitvijo predloga sporazuma med vladama za nakup osemkolesnikov in potrditvijo naložbenega programa o nakupu najprej seznanilo vlado in nato pripravilo še ustrezne podatke za odbor DZ za obrambo.

Šarec je sicer na današnji seji odbora pojasnil, da bo informacija o izbranem dobavitelju znana "zelo kmalu". "Ta odločitev in program ostaja zaveza," je bil jasen.

Ministrstvo ni odgovorilo na vprašanje, koliko oklepnikov mora imeti srednja bataljonska bojna skupina in izvidniški bataljon po standardih zveze Nato. Gre namreč za podatek, označen s tajnostjo, so pojasnili. Vzpostavitev obeh zmogljivosti pa se načrtuje skladno z omenjenimi zahtevami, so dodali.

V zameno za donacijo oklepnikov Ukrajini je država po navedbah ministrstva od vlade ZDA prejela donacijo v znesku 42,5 milijona ameriških dolarjev, ki so lahko namenjeni za nakup vozil, tehnike in oborožitve, ki jih proizvajajo v ZDA.

Od nemške vlade je za ta namen prejela donacijo 40 taktičnih tovornih vozil rheinmetall MAN, v skupni vrednosti 21 milijonov evrov, od Evropskega mirovnega instrumenta pa še 9,4 milijona evrov, ki bodo nakazani v štirih tranšah, namenjeni pa so za nakup vojaške opreme, so navedli na ministrstvu.

Obrambno ministrstvo je sicer v preteklem letu opravilo revizijo že sklenjenega posla za nakup osemkolesnikov boxer in od njega odstopilo. To je državo stalo 4,15 milijona evrov, kar pa je precej nižji znesek od prvotno ocenjenih 70 milijonov evrov stroškov, je po realizaciji odstopa sporočil Šarec.

Poročilo o zagotavljanju sredstev za vojaške naložbe

Odbor DZ-ja za obrambo se je seznanil s poročilom o izvajanju vojaških naložb za lansko leto. Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV 2021–2026 predvideva 780 milijonov evrov, v preteklih dveh letih je bilo porabljenih 25 odstotkov.

Lani je obrambno ministrstvo na podlagi omenjenega zakona za 50 milijonov evrov kupilo taktično transportno letalo spartan, za bojne osemkolesnike boxer je ministrstvo porabilo 14,3 milijona evrov, od tega je 11,3 milijona evrov šlo za radijska sredstva Harris, po programu OCCAR pa so plačali za tri milijone evrov administrativnih stroškov, je naštel generalni direktor direktorata za logistiko na MORS-u Željko Kralj.

Za lahka kolesna oklepna vozila so skupno namenili 19 milijonov evrov, za komunikacijsko-informacijski sistem kibernetske obrambe pa je ministrstvo porabilo 7,2 milijona evrov. Za projekt oprema bojevnika so porabili 10,4 milijona, za oborožitev in opremo specialnih sil pa 1,5 milijona evrov. Za projekt Spike protioklepnih raketnih sistemov je MORS plačal štiri milijone evrov.

Za vzdrževalna dela na osrednjem vadišču v Postojni so po zakonu namenili 5,5 milijona evrov, gre predvsem za vzdrževalna dela na strelišču Bač v Ilirski Bistrici. Za gradnjo strelišča Apače so nakupili tehnološko opremo v vrednosti 839.000 evrov, pri tem je Kralj razkril, da je ministrstvo za to strelišče pridobilo gradbeno dovoljenje, zato se bo kmalu začel postopek izvedbe naročila.

V letih 2021 in 2022 je obrambno ministrstvo po zakonu porabilo 192 milijonov evrov, to je približno 25 odstotkov v zakonu navedenega zneska, ki znaša 780 milijonov evrov.

Šarec: Zaveze za ključne projekte ostajajo

V razpravi je poslanec Levice Miha Kordiš protestiral zoper naložbe za nakup vojaške tehnike, saj da se izvajajo po zakonu, glede katerega je Levica zbrala 30.000 podpisov za razpis referenduma in glede katerega se je vladna koalicija v pogodbi zavezala, da ga bo novelirala.

Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je nasprotno pohvalil uspešno proračunsko realizacijo obrambnega ministrstva, ob tem pa upa, da bo realizacija v prihodnjem letu vsaj 25 odstotkov višja in se bo gibala pri 150 milijonih evrov. Pozval je predvsem k nakupu protibalističnih radarjev in protiletalskih raket ter k realizaciji projekta zagona proizvodnje montažnih mostov, saj da v Sloveniji imamo industrijo, ki je kos takšni nalogi.

V preteklih proračunskih krizah je bila prav vojska prva žrtev, je menil poslanec NSi-ja Matej Tonin, zato pozdravlja, da se naložbe po tem zakonu še vedno izvajajo.

Obrambni minister pa je zagotovil, da ključni projekti SV-ja ostajajo aktualni, prav tako zaveza, da se odstotek BDP-ja zanjo do leta 2030 dvigne na dva odstotka. "Nikakor ne bomo v položaju, da bi bila Slovenija neverodostojna članica zveze Nato in bi pričakovala, da drugi vse naredijo za nas," je dejal obrambni minister.

Po Šarčevih besedah bo tudi MORS prispeval v solidarnostni sklad za obnovo po poplavah, vendar zaveze za ključne projekte, kot jih predvideva resolucija o razvoju SV-ja, ostajajo.

Na ministrstvu so potrdili, da bodo iz obrambnega proračuna letos v solidarnostni sklad namenili 32 milijonov evrov, v letu 2024 80 milijonov evrov, v letu 2025 pa 103 milijone evrov, skupno torej 215 milijonov evrov.