Nevladne organizacije so namreč nedavno na notranje ministrstvo, urad predsednika vlade in predsednika DZ-ja naslovile pismo, v katerem so opozorile na težave odraslih posameznikov in družin iz Afganistana pri pridobivanju mednarodne zaščite v Sloveniji. Kot so navedli, je lani prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji podalo 416 Afganistancev, več kot Sircev in Iračanov. A v tem obdobju po njihovih podatkih ni bila izdana nobena ugodilna odločba odraslim prosilcem ali družinam iz Afganistana, pač pa so ugodilne odločbe prejeli le mladoletniki brez spremstva.

Ob tem opozarjajo, da mnogotera poročila kažejo, da Afganistan ostaja za civiliste izredno nevarna država. Poročilo ZN za lansko leto opozarja na rekordno povečanje števila civilnih žrtev - v napadih je umrlo 3498 ljudi, 7920 pa je bilo ranjenih. Število žrtev je skokovito naraslo tudi v osrednji regiji, kjer je glavno mesto Kabul. Ta regija je bila po številu civilnih žrtev leta 2016 na drugem mestu, kar predstavlja 34-odstotni porast v primerjavi z letom poprej.

Tako so poudarili nujnost in resnost upoštevanja vseh osebnih okoliščin katerega koli prosilca ali prosilke v azilnem postopku, ki bi lahko ob zavrnitvi ogrožale življenje prosilca ali njihovih družin, zlasti okoliščin, ki onemogočajo notranjo razselitev in ki so povezane z osebnim preganjanjem.

Ministrstvo: O prošnjah se odloča individualno
A na ministrstvu za notranje zadeve takšne očitke zavračajo. Kot so navedli, so postopki za mednarodno zaščito zahtevni upravni postopki, pri čemer se o vsaki prošnji za priznanje mednarodne zaščite odloča individualno in ob upoštevanju subjektivnih in objektivnih elementov. Prosilcem za mednarodno zaščito so ves čas postopka zagotovljena temeljna postopkovna jamstva, trdijo.

Razmere v izvornih državah proučujejo prek različnih informacij o izvornih državah, ki jih pripravljajo mednarodno uveljavljene organizacije, to so med drugim Evropski azilni podporni urad, Urad ZN-a za begunce, Human rights watch, Misija ZN-a za pomoč v Afganistanu itd. Na podlagi teh informacij sprejmejo svojo oceno o možnostih, ki jih imajo prosilci ob vrnitvi v izvorno državo.

Prav glede Afganistana so zaradi napotil sodišča pridobili še dodatne informacije o realnih možnostih, ki jih prosilci iz Afganistana lahko izkoristijo. Glede varnosti Afganistana je treba dodati, da je ta razdeljen na province, v katerih se varnostne razmere zelo razlikujejo. Zaradi tega ni mogoče posplošiti, da je Afganistan varen ali ne. V skladu z navedenim in uveljavljeno sodno prakso so nekatere province varnejše od drugih.

Ministrstvo se z nevladnimi organizacijami ne strinja
Ob tem še navajajo, da je lani prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji vložilo 419 državljanov Afganistana. Od tega je bilo 248 postopkov ustavljenih, saj so prosilci samovoljno zapustili Slovenijo, 59 prošenj je bilo zavrženih, saj so ugotovili, da je za obravnavo prošenj odgovorna druga država članica EU-ja, 24 prošenj je bilo zavrnjenih, v 14 primerih pa je bilo prošnji ugodeno, pri vseh teh primerih je šlo za mladoletnike brez spremstva.

To pomeni, da so na ministrstvu lani vsebinsko obravnavali le 38 prošenj za mednarodno zaščito Afganistancev, zato se ne morejo strinjati, da sistematično zavračajo prosilce iz Afganistana, saj je od vseh vsebinsko obravnavanih prošenj kar tretjini ugodeno. To je tudi primerljivo z odstotkom pozitivno rešenih prošenj na evropski ravni, so še zapisali.