Strokovnjaki opozarjajo, da so kazniva dejanja, ki jih zagrešijo mladoletniki, vse drznejša, ukrepi pa preblagi ali pa jih sploh ni.

Več kot 80 odstotkov mladih je bilo žrtev nasilja, so nasilje povzročali ali pa so mu bili priče, je pokazala nacionalna raziskava, ki jo je naročilo Ministrstvo za zdravje, izvedel pa jo je Institut ISA. Pogovarjali so se z več kot 4600 otroki, starimi od 12 do 15 let, iz 70 osnovnih šol.

"Bili smo na šolskem hodniku, ko je proti meni, z nožem v roki, hodil sošolec," dogodek opisuje Laura Banovec, ki je bila stara 14 let, ko jo je sošolec porezal z nožem. Bilo je veliko krvi, rana pa dovolj globoka, da jo je bilo treba šivati. "Nisem se ga bala, ker sem ga poznala, saj je bil moj sošolec, ampak prijetno pa ni bilo," se spominja dijakinja.

Šola najprej ni ukrepala, ravnatelj je poklical policijo šele na zahtevo fantovih staršev. Tako storilca kot Lauro je pozneje obravnavala šolska psihologinja. Dogodek na nikomer ni pustil večjih posledic, predvsem zato, ker so se primerno odzvali starši napadalca.

V vsaki generaciji je problematičen en odstotek mladostnikov, ugotavlja ravnateljica Centra strokovno izobraževalnih šol in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije Frančiška Al-Mansour. Med mladostniki prihaja tudi do obračunov, pri katerih je nujno posredovanje policije.

"Zgodi se, da dijaki preskočijo mejo in so nasilni tudi do učiteljev, dogaja pa se, da so v komunikaciji nasilni tudi starši. Vse to ni del šolskega procesa, pa se moramo s tem ukvarjati. So pa to vzorci iz družine in se staršem to zdi normalno. Dijaka, ki mu nasilje predstavlja vedenjski vzorec, ki ga ne more prekiniti, napotimo na delavnice o nenasilnem komuniciranju. S potrdilom, da je takšen tečaj opravil, lahko nadaljuje šolanje," pojasnjuje ravnateljica.

Pri nasilju gre za porušeno ravnotežje moči, pojasni Jerneja Šibilja, ena od raziskovalk projekta Varni brez nasilja na Institutu ISA. Tisti, ki izvaja nasilje, si jemlje takšno moč na zelo neustrezen način. Večina mladih se je že srečala z vsaj eno vrsto nasilja, pojasni raziskovalka.

Presenetljiv pa je podatek, da jih je bil manjši delež takšnih, ki so svojo izkušnjo z nasiljem zaupali odrasli osebi. "Mladi imajo več negativnih izkušenj s tem, da so povedali odraslim, ali ker sploh niso dobili pomoči oziroma ta ni bila ustrezna ali pa sploh niso dobili podpore, ki bi jo potrebovali. Mladostnike je delno sram, strah, da se jim bo povzročitelj maščeval, ali pa se bojijo odziva odraslih", pravi Šibilja.

Pravila ulice

"Če si pripadnik določene narodne skupine, te na primer v šoli vsi grdo gledajo. Če si v centru, pa nisi pripadnik določene narodne skupine, te čefurji pretepejo. Po skupinah gre, Srbi so s Srbi, Bosanci z Bosanci, Slovenci so pa ostali v Ribnici," se zasmeji dijak Strokovnega izobraževalnega centra v Ljubljani, ko konča opis dogajanja na ulici. Največkrat hočejo od tebe denar, pojasni njegov prijatelj. Dogaja se vsak dan v podhodih in na skritih mestih. Težava ni v pretepu, vroče postane, ko pridejo na vrsto noži in boksarji, nam pojasnijo fantje. Glavni razlog pa ostajajo dekleta, dekleta in mamila, zaključijo fantje.

Dobra dva odstotka kaznivih dejanj v Sloveniji storijo mladoletniki. Lani je policija obravnavala 635 takšnih dejanj, več kot 60 odstotkov jih je bilo storjenih z elementi nasilja. Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri glavni policijski upravi Robert Tekavec pojasni, da večina mladostnikov, ki jih obravnavajo zaradi kaznivih dejanj tatvine, prihaja iz normalnih družin, kjer ni težav z odvisnostjo.

"Mladostniki so v današnjem času dostikrat narcistični, kar pomeni, da imajo neko pomanjkanje empatije, in pridemo do tega, da lahko drugega spravijo v neugoden položaj. Zato so mladostniška nasilna dejanja vedno drznejša," meni Borut Marolt, ravnatelj Zavoda za vzgojo in izobraževanje v Logatcu, ki je namenjen mladostnikom z motnjami v vedenju in čustvovanju. Opazil je tudi, da se odnos do avtoritet v družbi spreminja. Mladostniki ne čutijo več nobenega spoštovanja in ni jih strah staršev, učiteljev in niti policistov. To pa pomeni, da predrznost lažje pride do izraza.

V mladosti se mora človek naučiti prevzeti odgovornost za svoja dejanja, iz manjših kriminalnih dejanj se razvijajo večja, zato bi starši, šola in drugi odrasli morali ukrepati takoj, ko se pri mladostniku pojavi odklonilno vedenje, opozarjajo na policiji. Vendar mora tatvino, ki ima manjšo ekonomsko vrednost, uradno prijaviti fizična oseba ali na primer v večjih trgovinah vodja izmene, torej odgovorna oseba. Večkrat tega ne storijo, samega dejanja pa policija ne preganja po uradni dolžnosti.

Vodja kriminalističnega oddelka sicer poudarja, da policija sodeluje s Centrom za socialno delo. Dejanja mladostnika popišejo in zapisnik predajo dotični osebi na CSD-ju. "A nič se jim ne zgodi," pojasni Borut Marolt. "Saj ne gre za to, da morajo biti kaznovani. Gre za vzgojo, da bi prišel do sodnice, sodnika za prekrške, ki bi mu povedal, da če bo tako nadaljeval, se mu lahko zgodi to in to. Tako da zdaj pa dovolj. Nekaterih bi se tak ukrep prijel in bi pomagalo," pojasni izgubo zunanjega nadzora ravnatelj VIZ Logatec.

(Pre)vzgoja

V Prevzgojnem domu Radeče je 23 mladostnikov. Za rešetkami se učijo prepoznavati svoja čustva in odkrivajo vzroke za svoje vedenje. Stari so od 14 do 23 let. V življenju so se zatekli k obrambnim mehanizmom, ki pa ogrožajo okolico. Pomemben del obravnave v prevzgojnem domu so delavnice samovrednotenja in vaje za nenasilno komunikacijo.

"Ko gre za fizično nasilje, je vsem jasno, psihično že manj. Gre za psihična ozadja, ki skrivajo vrsto čustev, običajno gre za jezo, žalost, ki pa v nekem trenutku nenadzorovano eksplodirajo. Vsako takšno vedenje je treba proučiti, izvajalcu nasilja pa nastaviti zrcalo njegovega čustvenega stanja, da sploh prepozna svoje vedenje in potem lahko izbere nenasilno komunikacijo," pojasni direktorica Jerica Lipec.

Pri ropu gre hitreje, če si nasilen. "Seveda najprej lepo vprašaš, ampak bolj ko se nekdo upira, več bo nasilja," pojasni mladostnik, ki je star 19 let. V Prevzgojnem domu Radeče je že drugo leto. Bile so tatvine, potem ropi. Dejanja, ki so ga na koncu pripeljala za zapahe, so bila ugrabitev, izsiljevanje in mučenje. Žrtev je zaprl v prtljažnik. "Ko se mi stemni pred očmi, ne razmišljam, vzamem prvo stvar, ki mi pride pod roke, in eni imajo srečo, da so sploh ostali živi," pojasni sogovornik. Čez kakšen dan svoja dejanja obžaluje, ampak takrat je že prepozno.
Ob nasilju, ki ga je izvajal, so bili tudi alkohol, marihuana in kokain. Odraščal je v družini, kjer so vzgojo enačili s pretepanjem. Tako kot je sam pozneje enačil strah svojih žrtev s spoštovanjem.

"Spoznaš, da nisi bog, da je še vedno kdo bolj nor od tebe, še močnejši. Takrat te ne bolijo toliko batine kot ponos, da si dobil batine," pojasni še en 19-letnik iz prevzgojnega doma v Radečah. Do 16. leta je živel ob očetu, ki je družino psihično in fizično zlorabljal. Pri 12 je začel kaditi marihuano, pri 14 se je srečal s kokainom, pri 17 se je po domačem kraju sprehajal s pištolo. "Jaz nisem po naravi agresiven fant, razen ko znorim. Ko sem začel redno konzumirati kokain, sem bil psihično zelo slab. Z živci sem bil že čisto na koncu in znorel sem za vsako malenkost."

Sorodna novica "Fant ti ne sme ..." - 33 pravil za odnos brez nasilja

Nasilje ima več obrazov

Vedno več je spletnega nasilja, ki mu policija posveča posebno pozornost. Reci NE! Je Europolov projekt za preprečevanje izsiljevanja in spolnega nasilja na spletu. V filmčku nazorno predstavijo prefinjene tehnike spletnega izsiljevanja. V ozadju so velikokrat dobro organizirane hudodelske družbe. Tudi v Sloveniji se veča število spletnih izsiljevanj, potrdi kriminalist Robert Tekavec. Mladostniki pošiljajo svoje gole fotografije in zlahka postanejo žrtev izsiljevanja. Spletna omrežja so postala stičišče številnih mladostnikov, zato med najprej anonimnimi ljudmi prihaja do trenj, ki potem potekajo v resničnem življenju na ulici.

Skupina nevladnih organizacij je lani začela akcijo Pravila dejtanja, s katerimi želi mlade ozaveščati o oblikah nasilja v ljubezenskih zvezah. Kar 14 odstotkov anketiranih otrok je namreč povedalo, da je doživelo hujšo obliko spolnega nasilja. Socialni marketing Iz principa, ki je del Združenja DrogArt, je na spletni strani označil fizična, emocionalna, seksualna in digitalna pravila zmenka in pojasnil, kaj storiti, če so ta pravila prekršena. Tudi ta akcija je dodala kamenček v mozaik zavedanja o nevarnostih nasilja. Najboljša zaščita pred nasiljem je znanje. Zakaj izobraževanje o vseh oblikah nasilja še ni del obveznega šolskega programa?