Takrat ste mi res zelo pomagali, predvsem me je takrat dvignil vaš korekten odnos, prvič se nisem počutila kot navaden bednik, ki ne zmore sam preživeti svojih otrok.
Ker sem februarja uspela pridobiti posojilo in dodatno službo, sem vam v času, ko ste bili na bolniški, sporočila, da bom svojo vlogo za humanitarno pomoč umaknila in prepustila družinam, ki pomoč potrebujejo bolj od mene.

V naslednjih mesecih se je zaključil postopek ločitve, ki se žal ni najbolje končal zame (predvsem zaradi nezmožnosti plačati dobrega odvetnika). Bivši partner je tako uspel iztržiti veliko boljše pogoje, nižje prispevke za skrbništvo (ki si ga deliva), vsi krediti so ostali meni.
Res sem se trudila, iskala druge možnosti zaslužka tudi na račun kvalitetnega časa, ki bi ga raje preživela z mojimi puncami, pa žal ne gre. Do nobene subvencije nisem upravičena in enostavno ne zmorem "priti skozi" mesec.

Pretekli mesec sem se zato oglasila na CSD. Socialna delavka se je res potrudila, oddali sva vlogo za enkratno denarno pomoč za poplačilo ene najemnine (ostajam dolžna še štiri), na občinskem stanovanjskem skladu, ki je moj najemodajalec, pa sem se uspela dogovoriti za obročno odplačilo tega dolga. Socialna delavka je takrat predlagala tudi vas in skupaj sva izpolnili vlogo za vašo humanitarno pomoč.

Zdravje me res izdaja, težko se kamorkoli odpravim, ne bom raje govorila o živčni vojni, ki jo ves čas doživljam, saj enostavno ne uspem priti na zeleno vejo.

Trenutno zbiram vse potrebne dokumente za osebni stečaj, saj bo to evidentno edina rešitev. Potem bom vsaj upravičena do nekaterih subvencij, ki bi mi olajšale življenje. Vsaj delno.
Upala sem, da se ne bo treba obračati na humanitarne organizacije in da bom zmožna sama poskrbeti za svoje otroke, pa žal temu ne bo tako. Zato se ponovno obračam na vas in prosim za možnost sestanka oziroma bi vam poslala dokumentacijo, pa bi se morda slišali, kaj se da storiti, če sploh kaj.

HVALA VNAPREJ.