Računsko sodišče je pregledalo poslovanje oz. prodajo in menjavo zemljišč mestnih občin Ljubljana, Murska Sobota in Nova Gorica ter prvima dvema izreklo negativno mnenje, tretji pa mnenje s pridržkom.

V revizijskih poročilih so na Računskem sodišču med drugim zapisali, da so pregledovali poslovanje, ki se nanaša na prodajo in menjavo zemljišč med letoma 2007 in 2010. Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je pojasnil, da revizija, ki so jo izvedli na pobudo komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, govori o zemljiščih, ki so (bila) v lasti občin, niso pa se posvečali spremembam občinskih prostorskih načrtov. Šoltes je še opozoril, da očitno razpolaganje občin z nepremičninami predstavlja tveganje za koruptivna dejanja.

"Zaradi razdrobljenosti občin večja nepreglednost"
Ob tem je predsednik Računskega sodišča še poudaril, da zakonodaja na področju razpolaganja z nepremičninami ne pozna kazenskih določb ali določb o ničnostih pogodb, zato je strah pred kaznijo (pre)majhen. Tudi zato bodo na sodišču zakonodajni veji oblasti predlagali, da se uzakoni ničnost pogodb, kadar so pri podpisu teh pogodb ugotovljene nepravilnosti, in da se uvede upravni nadzor za postopke razpolaganja nad določenimi zneski.

Izpostavil je tudi, da razdrobljenost občin prispeva k večji nepreglednosti pri razpolaganju z občinskimi zemljišči, zato se je zavzel za načrtovanje strategije lokalne samouprave, s katero bi določili jasne cilje za področje delovanja občin.

MOL prodajal zemljišča brez cenitev
V Ljubljani se kršitve nanašajo na to, da občina nekaterih zemljišč ni vključila v program prodaje premoženja (gre za zemljišča, vredna 892.860 evrov v letu 2007 in 3.360.056 evrov v letih 2008-2010) oz. jih je vključila prepozno (zemljišča, vredna 41.700 evrov leta 2007).

Poleg tega je leta 2007 MOL prodal dve zemljišči, čeprav sploh nista bili v celoti ocenjeni, za ceno 151.729 evrov, v letih 2009 in 2010 pa je prodal oz. odsvojil neocenjena zemljišča v skupni vrednosti 735.200 evrov. V štirih primerih je ljubljanska mestna občina prodala zemljišča v skupni vrednosti 2.215.450 evrov, čeprav niso bila ocenjena pred izvedbo postopka, v dveh postopkih menjave zemljišč in dveh postopkih prodaje pa je bila cenitev starejša od šestih mesecev.

V petih postopkih pred sklenitvijo pogodbe MOL ni objavil namere o sklenitvi neposredne pogodbe, v letu 2007 je v dveh postopkih prodal 458.840 evrov vredno zemljišče, čeprav je ocenjena vrednost nepremičnine presegala vrednost, določeno v Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin.

V letih 2008 in 2009 je v dveh postopkih menjave odsvojil zemljišča, ki so bila skupaj vredna 552.320 evrov, čeprav je razlika med zamenjanimi zemljišči znašala več kot 20 odstotkov, v letu 2010 je v enem postopku menjave zmanjšal vrednost občinskega premoženja za 2.804 evrov. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na zemljiščih je v treh postopkih menjave izdal oziroma izročil pred prejemom razlike kupnine v skupni vrednosti 52.510 evrov in ni vzpostavil popolne evidence o zemljiščih v svoji lasti, še piše v poročilu Računskega sodišča.

Vse omenjene nepravilnosti MOL-a so se zgodile v poslovanju s fizičnimi osebami in pravnimi subjekti, med katerimi so tudi Ljubljanske Mlekarne, Butan Plin, Avtotehna, Emonika, Imos CGP Invest, Tritonis, Factor, ATP Center in Tehnološki park.

Janković: Gre za formalne nepravilnosti
Na ugotovitve Računskega sodišča se je odzval nekdanji ljubljanski župan in kandidat na nadomestnih županskih volitvah Zoran Janković. Zagotavlja, da so ravnali gospodarno, in prodaje označil za dober posel, nepravilnosti, ki so se zgodile, pa naj bi bile zgolj formalne narave. Po njegovih besedah v teh primerih ne gre za kazniva dejanja, MOL pa z revidiranimi posli, kot pravi, ni bil oškodovan.

O izjavah protikandidatke na županskih volitvah Mojce Kucler Dolinar, da gre za nepošteno ravnanje z njegove strani, je dejal, da smo v fazi volitev in da ga zanima, v kateri točki naj bi ravnal nepošteno. "Gre za čisto volilno burko," je zatrdil.

Murska Sobota: Neenakopravno obravnavanje, neustrezno odzivanje na zamude ...
Mestna občina Murska Sobota si je negativno mnenje Računskega sodišča "prislužila", ker posamični programi ravnanja s stvarnim premoženjem v devetih primerih prodaje oziroma menjave zemljišč niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, v enem primeru menjave zemljišč, vrednih 76.896 evrov, pa je bila cenitev na dan sprejetja posamičnega programa starejša od šestih mesecev.

Poleg tega so v Murski Soboti neposredno pogodbo o prodaji stavbnih zemljišč, vrednih 868.445 evrov, sklenili štiri mesece po neuspeli znova izvedeni javni dražbi, pri eni prodaji zemljišča (njegova vrednost: 151.000 evrov) niso omogočili enakopravnega obravnavanja ponudnikov, v petih primerih pa se niso ustrezno odzvali na zamude pri gradnji. In še: Murska Sobota ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih v svoji lasti, piše v poročilu sodišča.

Nova Gorica: Stare cenitve, predolg rok plačila, nič zamudnih obresti ...
Tudi v Novi Gorici, kjer so dobili mnenje s pridržkom, so na trenutke pri prodaji oz. menjavi zemljišč ravnali negospodarno, meni sodišče, saj za devet postopkov prodaje oziroma menjave zemljišč niso sprejeli posamičnega programa ravnanja s stvarnim premoženjem, v štirih postopkih prodaje oziroma menjave zemljišč pred sklenitvijo neposredne pogodbe niso objavili namere o sklenitvi neposredne pogodbe, v štirih primerih prodaje je bila uporabljena cenitev, starejša od šestih mesecev, v 17 primerih je na izstavljenih računih za plačilo kupnine občina določila predolg rok plačila, v dveh primerih prodaje zemljišč kupcem ni obračunala zakonskih zamudnih obresti v skupni vrednosti 7.445 evrov za prepozno plačilo kupnine ter ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih v njeni lasti.

Zaradi očitanih nepravilnosti je Računsko sodišče vsem trem mestnim občinam podalo priporočila za izboljšanje poslovanje, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj so v občinah, če je bilo to mogoče, nepravilnosti že popravili oz. sprejeli ustrezne ukrepe. Podrobnosti bodo sicer znane po tiskovni konferenci sodišča.

V Novi Gorici že sprejeli ukrepe
Na novogoriški občini na to dogovarjajo, da so že sprejeli ukrepe za odpravo nekaterih nepravilnosti in začeli tudi s postopki vzpostavitve evidence zemljišč v lasti občine. Na občini so še pojasnili, da posameznih primerov znotraj revizijskega poročila ne morejo komentirati.

Prvič zato, ker je bilo v času, ko so se omenjene prodaje vršile, drugo vodstvo občinske uprave in zato ne morejo vedeti, zakaj je sprejelo določene odločitve. Drugič pa zato, ker iz revizijskega poročila ni jasno razvidno, za katera zemljišča gre. "Vemo le, da je bilo pregledanih 76 primerov prodaje oz. menjave zemljišč, od tega so bile nepravilnosti odkrite pri manjšem številu," so še zapisali.

So zatajile občinske revizije?
Na vprašanje, ali je revizija tudi pokazala, da so zatajile občinske nadzorne službe, je Šoltes odgovoril, da so te službe odvisne od svojih delodajalcev in da si lahko sami odgovorimo, kaj to pomeni. Tudi nadzorni odbori le v nekaterih občinah po njegovem mnenju dobro opravljajo svoje delo, saj so ponekod "eno z županom" ali pa so njegovo popolno nasprotje.