Motiv 70-letnega napadalca, ki je bil po besedah direktorja izolske bolnišnice Radivoja Nardina pacient ubitega zdravnika, 36-letnega urologa Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja, naj bi bilo predolgo čakanje na zdravljenje.

Napadalec je bil v preteklosti sicer že obravnavan zaradi kaznivih dejanj, za katere je odslužil tudi zaporno kazen. Kot je na današnji tiskovni konferenci še razkril Gasparini, je napadalec že pred leti, ko je bil še zapornik, izkoristil zdravniški pregled za napad na paznika, včerajšnje dejanje pa je izpeljal hladnokrvno.

Obenem koprski kriminalisti pojasnjujejo, da napadalec ni bil rezervni policist v samostojni Sloveniji, temveč je bil po razpoložljivih podatkih v rezervnem sestavu milice do leta 1981, zato tudi ni imel orožja iz tega naslova. Storilec za orožje ni imel ustreznih dovoljenj, imel ga je nezakonito. Podrobnejše informacije o dogodku bodo policisti sporočili jutri.

V izolski bolnišnici pretreseni
"Po pregledu dokumentacije smo ugotovili, da je zdravnik korektno vodil postopek in tudi sicer veljal za kakovostnega zdravnika, ki si je za vsakogar vzel čas, navsezadnje tudi za svojega morilca," je dejal Gasparini in znova orisal včerajšnje dogajanje. Napadalec je zdravnika poiskal na hodniku bolnišnice. Ko sta se skupaj usedla na klop, pa je moški zdravnika ustrelil. Navzoč je bil tudi policist, ki je spremljal drugega človeka in ga je napadalec prav tako ustrelil, je dogodke opisal Gasparini.

Treba je spet vzpostaviti partnerstvo
Za policista so bile poškodbe prehude, da bi mu lahko pomagali, je pojasnil Gasparini, hudo poškodovan pa je bil tudi zdravnik, ki so ga takoj operirali. Pri operaciji je sodeloval tudi predstojnik kliničnega oddelka za srčno kirurgijo in ožilje v ljubljanskem Kliničnem centru Tomislav Klokočovnik. "Kljub vsem prizadevanjem in razpoložljivi ekipi se je ta boj iztekel smrti v prid. Izgubili smo vrhunskega mladega in ambicioznega kolega," je dejal Gasparini, ki ni mogel zadržati solz.

Gasparini je ob tem dodal, da moramo zdravniki, pacienti in organizacije spet poiskati partnerstvo, saj se postavljajo bregovi med organizacijami, zdravniki in pacienti. "Verjamem, da tudi na ministrstvu ni interesa, da bi bile dolge čakalne vrste, ampak če bomo vsi stali na nasprotnih bregovih, potem bomo vsi izgubili."

Motiv naj bi bile čakalne vrste
Gasparini meni, da tako stanje na bregovih ustvarja okolje, kjer se napetost lahko stopnjuje tudi v takšne dogodke. "Če hočemo take stvari preprečiti, je treba vzpostaviti partnerstvo med vsemi, ki delamo v zdravstvu, in pacienti." Tudi pokojni zdravnik si je po 60 pregledih vzel čas še za svojega morilca, je dejal Gasparini.

Po neuradnih informacijah naj bi bil napadalčev motiv za napad dolgo čakanje na zdravljenje. Tudi v izolski bolnišnici so po napadu poudarili, da so kadrovske težave na Obali zelo pereče. "Dejansko trenutno v obalni regiji nimamo niti nekega foruma, kjer bi se dogovorili, kako bomo reševali vprašanje pomanjkanja urologa," je dejal Gasparini in poudaril, da bi morala biti oskrba enakovredna v vseh bolnišnicah. "O tem se bo treba še pogovarjati."

Dogodek, ki mora privesti do sprememb
Predstojnik izolske urgence Peter Golob je ob opisu dogajanja po streljanju poudaril, da so vsi zaposleni že skrbeli za reševanje zdravnika in policista, čeprav se je streljanje zunaj bolnišnice še nadaljevalo. "To kaže, da je nagon po reševanju in pomoči močnejši od skrbi za varnost, saj takih dogodkov nismo vajeni. To tudi nekaj pove o našem delu."

Strokovni direktor izolske bolnišnice Felice Žiža pa je dejal, da kljub pomanjkanju kadrov v izolski bolnišnici zdravniki naredijo vse, kar lahko, da paciente oskrbijo. "Pacienti imajo veliko pravic, ki se jih tudi zavedajo, nimajo pa pacienti dolžnosti in tu se z ministrstvom pogovarjamo, kako reševati zadevo. Ob pomanjkanju zdravnikov se na urgenci vsakodnevno srečujemo z nadlegovanjem in agresivnostjo, saj čakanje v vrsti ni prijetno nekomu, ki je bolan."

Žiža je izpostavil tudi, da je takšnih dogodkov v Sloveniji zelo malo, a glede na dogajanje po svetu je treba razmisliti tudi o varnosti. "Drugod po Evropi in po Ameriki imajo na urgencah tudi policiste in drugo osebje, ki skrbi za varnost zdravnikov, in tudi o tej temi se bomo morali pogovarjati," je sklenil Žiža.

Ministrica: Sočustvujem z osebjem bolnišnice
Solz ni mogla zadržati niti ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila, da sočustvuje s kolegi in družino pokojnega zdravnika. "Očitno je tudi Slovenija del globalnega sveta, kjer takšnih dogodkov ne moremo v celoti preprečiti, moramo pa razmisliti, kaj lahko storimo, da zmanjšamo možnost zanje."

Ministrica se bo zato sešla s predstojniki bolnišnic, kjer bodo razpravljali o varnostnih ukrepih v bolnišnicah in mogočih izboljšavah. Preverili bodo tudi, kako kakovostno je sodelovanje med policijo in zdravniki ob grožnjah, je še dejala ministrica. "Ugotoviti pa bomo skušali, ali so urgentne službe res najbolj izpostavljene in ali bi zato morali razmisliti o dodatnih varnostnih ukrepih."

Ministrica je dejala tudi, da bo naredila vse, da bo pomagala reševati kadrovske stiske s specialisti, tudi z izolsko bolnišnico, ki je včeraj izgubila polovico urologov. "Že septembra začne prvih šest bolnišnic meriti standarde in normative in bomo lahko dobili realno sliko." Ministrica je dodala še, da bodo do konca leta skušali razmisliti tudi o dolžnosti pacientov. "Uvedli bomo tudi dodatne pravice za družinske člane tako tragično umrlih zdravstvenih delavcev."

Na vprašanje, ali ministrica razmišlja o uvedbi detektorjev kovin, je dejala, da za zdaj še niso znani vsi motivi napadalca. "Ne moremo izolirati zavodov z napravami, kot so na letališčih, temveč graditi na medsebojnem zaupanju. Lahko pa razmislimo o uvedbi varnostnikov ali podobnih postopkov, ki bi povečali varnost, kjer je to potrebno."

Vse oči uprte v varnost
Po tragičnem dogodku se bo na temo varnosti ranljivih poklicev z osebjem sešel predsednik državnega zbora Milan Brglez. Predsednik vlade Miro Cerar se je ob 17.00 sešel tako z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar kot tudi z generalnim direktorjem policije Marjanom Fankom na temo varnosti policistov. Cerar je ob tem dejal, da bo storil vse, "da bodo za policiste in vse, ki skrbijo za varnost in oskrbo ljudi, zagotovljene ustrezne delovne razmere".

Napadi na policiste s tragičnimi posledicami
Že desetletje lahko na letni ravni naštejemo okoli 200 napadov na policiste, a ne s takšnimi posledicami kot v zadnjih treh letih, ko so bili ubiti štirje policisti, je v včerajšnjih Odmevih povedal generalni direktor policije Marjan Fank. Poudaril je tudi, da policija dalj časa opaža nevlaganja države v opremo in varnost, kar se je spremenilo šele v zadnjih dveh letih. "V zadnjih dveh letih, ko so pritekla nova sredstva, smo na prvo mesto postavili prav opremo. Nekaj smo že izvedli, nekaj pa še bomo." Fank je še dodal, da je oprema samo del zagotavljanja varnosti policistov in poudaril, da so potrebna tudi drugačna pooblastila.

Vse pogosteje so tarče napadov tudi zdravniki, je v Odmevih opozoril generalni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar, ki meni, da smo priča kulturnim spremembam, kjer si nekateri ljudje svobodo misli napačno interpretirajo kot pravico jemati stvari v svoje roke.