Z ministrstva za finance so sporočili, da želi Mramor s tem dejanjem razbremeniti razpravo o tem dodatku, pri čemer pa so izpostavili, da ni imel razloga, da ne bi verjel v pravno mnenje, da je imela ekonomska fakulteta (EF) ustrezno pravno podlago za izplačila. "Odločitev o vračilu na to ne vpliva ter ne prejudicira dokončnih odločitev o pravni podlagi izplačila," so zapisali. Znesek 3.754,59 evra želi vrniti v šestih mesečnih obrokih.

Ob tem so na ministrstvu ponovili besede fakultete, da je bil to najcenejši način za dodatno delo strokovnih sodelavcev "z namenom doseči najboljše poslovne šole v svetu". Hkrati pa so poudarili, da posledic za državni proračun ni bilo, saj je ekonomska fakulteta ta denar porabila znotraj danega proračuna in nato varčevala pri drugih postavkah.

"Fakulteta zaradi teh dodatnih naporov zaposlenih pridobila pomembne mednarodne akreditacije in s tem izraz svoje kakovosti, kar je prvenstveno seveda v korist njenih študentov," je še prepričan Mramor.

Tekavčič: Ne moremo se sprenevedati
Ekonomska fakulteta pa bo zdaj zaradi omenjenega dodatka, ki ga morajo zaposleni vrniti, sprožila tudi upravni spor, je danes napovedala dekanja Metka Tekavčič. Sama bo, je zatrdila, denar vrnila, čeprav je mnenja, da je dodatek imel pravno podlago, vsebinsko pa je sporen. Skupaj mora vrniti nekaj manj kot 17.400 evrov bruto.

"Ne moremo se sprenevedati, da gre za nekaj, kar je podobno gasilcem, policistom ali zdravnikom," je priznala. Je pa po njenih besedah šlo verjetno za instrument, ki ga je v danih razmerah vodstvo fakultete razumelo kot inovativen način za izplačilo dodatkov zaposlenim, ki so pripomogli k večji kakovosti fakultete.

Dodatek ukinili
Tudi predsednik upravnega odbora fakultete Bogomir Kovač meni, da je bila uporaba tega instrumenta po vsebinski plati neprimerna. Njegov namen je bil, da bi delu uprave omogočili prejemanje dodatkov, problematično pa je to, ker bi bilo mogoče za dodatno delo instrumente najti drugje, a bi v tem primeru mnogo težje našli pravno podlago, je pojasnil.

Po Kovačevih navedbah so dodatek za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti prejemali predvsem funkcionarji in drugi zaposleni na vodstvenih položajih, o tem, kdo je do njega upravičen, pa je odločal dekan. V letih od 2008 do 2015 je prejemalo ta dodatek skupaj 72 ljudi, vendar ne vsi hkrati oziroma vsa leta, kar je fakulteto v tem obdobju stalo 851.046 evrov bruto.

S 1. januarjem so ta instrument ukinili, dokler ne najdejo ustreznejše podlage za nagrajevanje zaposlenih.

Sviz: Gre za izboljševanje plač vodstev fakultet
Do izplačil dodatka so bili zelo kritični v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Opozorili so že na lansko afero izplačevanja visokih honorarjev, ki je dala občutek, "da si univerzitetna elita deli denar na račun vseh drugih zaposlenih na fakultetah".

"Enako učinkujejo izplačani dodatki za stalno pripravljenost dekanom, prodekanom, tajnikom fakultet in predstojnikom kateder, ki so se začeli izplačevati v času najbolj brutalnih posegov v plače javnih uslužbencev in uslužbenk leta 2012. Ni dvoma, da gre pri izplačilu dodatka za stalno pripravljenost vodstvom fakultet, ki je po ugotovitvah Inšpektorata za javni sektor nezakonito, za izboljševanje plač vodstvenega kadra fakultet, kjer so bile nepravilnosti odkrite," so zapisali.

Obregnili so se tudi ob Mramorja rekoč, da je leta 2012 menil, "da so plače v javnem sektorju prvo področje, kjer je potrebno določeno znižanje", nato pa si je podpisal dodatke za stalno pripravljenost v višini minimalne plače. Lani pa je po njihovih besedah zagovarjal tudi potrebo po zamrznitvi plač javnih uslužbenk in uslužbencev ter od sindikatov pričakoval razumevanje.

Prav tako so skritizirali vodstvo ljubljanske univerze, češ da ni obsodilo nezakonitosti in jih je želelo razvodeneti v "napake".