Na ministrstvu za izobraževanje so na vprašanje, kako bo ministrstvo ukrepalo, odgovorili, da so univerze avtonomne in zato same odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Kot take imajo tudi edine pristojnost ukrepati zoper dekane.

Na ljubljanski univerzi pa so odgovorili, da po njihovi oceni kršitve niso bile namerne, temveč je šlo za napake. To se je po pojasnilu rektorja univerze Ivana Svetlika zgodilo "zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze". Napake nameravajo na univerzi v prihodnje odpraviti s sprejetjem skupnega pravilnika.

Posamezniki, ki so dodatke prejemali neupravičeno, bodo morali denar vrniti skladno z zakonom, pri tistih, ki so dodatke prejemali upravičeno, pa bodo na univerzi skušali narediti vse, da ne bi bili prizadeti, "ne glede na mnenje inšpektorja".

Ni jasno, koliko bo treba vrniti
Na ministrstvu za javno upravo sicer pravijo, da morajo fakultete v skladu z ukrepi, ki jim jih je naložil inšpektorat, v 90 dneh izvesti popravljalne ukrepe. Prejemniki nezakonitih dodatkov bodo te sicer morali vrniti, a le za zadnjih 10 mesecev, čeprav so jih nekateri prejemali precej dalj časa kot to.

Na ministrstvu na vprašanje, koliko dodatka bodo morali prejemniki skupaj vrniti, ne odgovarjajo, prav tako ne odgovarjajo na vprašanje, kako namerava ministrstvo preprečiti tovrstne nepravilnosti v prihodnje. Postopki nadzora na drugih univerzah po navedbah ministrstva trenutno niso predvideni, jih pa ne izključujejo.

Cerar ne ve, da bi dodatek prejemal
Primer je ob robu današnjega posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju komentiral tudi premier Miro Cerar. Na vprašanje, ali bi morala finančni minister Dušan Mramor in ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič (oba sta kot zaposlena na ekonomski fakulteti (EF) v Ljubljani prejemala omenjeni dodatek) prevzeti odgovornost, je odgovoril, da je treba počakati, da se vidi, ali je bilo kaj nezakonitega. "Če je bilo kaj narobe, bo treba zagotovo sprejeti neke ukrepe," je dejal. Dejal je še, da kolikor ve, sam tovrstnih dodatkov v času svoje akademske kariere ni prejemal.

Mramor ne ve, koliko dodatka je dobil
Na ministrstvu za finance pa na vprašanje, ali namerava Mramor odstopiti, niso odgovorili. Pojasnili so, da si je EF, ko je Mramor postal njegov dekan, zadal cilj uvrstiti se med odstotek najboljših ekonomskih in poslovnih fakultet na svetu, zaradi česar so vodstvo in strokovne službe opravljali dodatno delo.

"Z vidika delovnopravnih predpisov je bilo dodatno naloženo delo pravno sporno, zato sta kadrovska in pravna služba po pravnih posvetovanjih predlagali zakonsko možnost stalne pripravljenosti. Službi sta pripravili ustrezen pravilnik, ga preverili pri pravnih strokovnjakih, Mramor pa ga je kot dekan podpisal, da bi odpravil neustrezno stanje," so zapisali.

Mramor je prepričan, da je bila takratna "rešitev pravno ustrezna, ravnal pa bo skladno z odločitvami pristojnih organov", so navedli na ministrstvu. S podatkom, koliko dodatka je prejel kot dekan, Mramor ne razpolaga, so še sklenili.
Inšpektorat za javni sektor je namreč v inšpekcijskem nadzoru, ki ga je izvedel na pobudo ministrstva za izobraževanje sredi preteklega leta, ugotovil, da je devet od 11 fakultet, na katerih je bil izvedel nadzor, svojim uslužbencem nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost. Na ta način so fakultete v letih od 2012 do 2014 izplačale za 770.000 evrov bruto dodatka, največ med njimi ekonomska fakulteta, ki jo je takrat vodil Mramor, in sicer 436.769 evrov.