Mramor je v Odmevih povedal, da je letošnji višji primanjkljaj, 200 milijonov evrov več od načrtovanega, relativno majhen glede na razloge, ki so pripeljali do njega. Pri tem je izpostavil višje stroške za obresti in izpad dohodka zaradi padlega nepremičninskega davka. Glede premajhnega nakazila v pokojninsko blagajno je povedal, da bi to moral plačati Kad. A ker tega iz več razlogov, ki jih ni navedel, ni storil, mora biti zdaj manko v pokojninski blagajni plačan iz proračuna.
Prav tako je napovedal izredno težko proračunsko leto 2015, saj se bo veliko starih grehov pokazalo prihodnje leto. Pričakuje, da bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto znašal 2,7, ne 2,4 odstotka BDP-ja. Če bodo torej uspešni z ukrepi, ki bodo morali izjemno zmanjšati odhodke in povečati prihodke, bo primanjkljaj pod tremi odstotki dober rezultat.
Prihodke po Mramorjevih besedah nameravajo povečati za okoli 100 milijonov, odhodke pa bo treba zmanjšati še za dodatnih 754 milijonov evrov. Spremenila se bo struktura javne porabe, pri kateri nameravajo povečati predvsem investicijske odhodke in odhodke za materialne stroške, varčevalo pa se bo na vseh področjih, je napovedal. Se pravi: plače v javnem sektorju, pokojnine, socialni transferji …
Ali se bo 40 milijonom evrov za upokojence moral odpovedati tudi minister Karl Erjavec, bo znano prihodnji mesec, ko bodo usklajevanja končana. Mramor je tudi ocenil, da bi lahko zahtevane obresti za slovenski dolg v prihodnosti celo padle, če bodo ukrepi uspešni. Bo pa gospodarska rast ob koncu leta okoli dvoodstotna, meni finančni minister, prihodnje leto pa jo bo treba pospeševati predvsem s konkurenčnostjo.

V državni blagajni zazevala še večja luknja
Finančno ministrstvo namerava pripraviti predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim bo dovoljeni primanjkljaj zvišalo za približno 200 milijonov evrov, na 1,2 milijarde evrov.

Namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov se bo letos v proračun steklo nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov, je na današnji novinarski konferenci pojasnil Mramor in dejal, da strukturni ukrepi niso več mogoči, odhodki pa se bodo z rebalansom zmanjšali za 40 milijonov evrov, na 9,6 milijarde evrov. S tem se bo primanjkljaj, izražen v deležu bruto domačega proizvoda (BDP), povečal s 3,2 na 3,4 odstotka.

Slovenija se je pri Evropski komisiji zavezala, da bo letošnji primanjkljaj brez enkratnih učinkov znašal 3,2 odstotka BDP-ja. "A ko smo pregledali proračun in napovedi o gospodarski rasti ter drugih kazalnikih ter preverili prihodke in odhodke, smo ugotovili, da se tega primanjkljaja ne moremo držati," je dejal Mramor ter poudaril, da se odhodki, ki so nujni za gospodarsko rast, znižujejo razmeroma malo.

Prihranke nameravajo iskati na posameznih ministrstvih, na katerih je to manj kot tri mesece pred koncem leta še mogoče. Ker je bilo ponekod porabljenih manj evropskih sredstev od načrtovanih, ostane prostih tudi nekaj sredstev slovenske udeležbe, nekatera ministrstva pa niso izvedla vseh načrtovanih nakupov materialnih sredstev.

Poraba se ponekod celo zvišuje. Za 151 milijonov evrov so bili na primer prenizko načrtovani odhodki za obresti. Za 124 milijonov evrov pa so bili prenizko načrtovani tudi transferji v pokojninsko blagajno.

Večje težave s prihodnjim proračunom
Bistveno težji položaj je v proračunu za leto 2015, v katerem je načrtovani primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP-ja, vendar bi se lahko zvišal na pet odstotkov BDP-ja. Mramor zato predlaga ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, znižanje olajšav pri plačevanju taks CO2 ter zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle. Žal ne bo možnosti za odpravo najvišjega dohodninskega razreda, politika plač v javnem sektorju pa bo še naprej stroga, je še dodal.