Muižnieks je na zadnji novinarski konferenci pred odhodom poudaril, da Slovenija ni več država prehoda, saj bodo nekateri prebežniki v Sloveniji tudi ostali. Zato mora država okrepiti svoja prizadevanja za vključevanje prebežnikov v družbo, pri pripravi programov integracije pa bi morali po komisarjevem mnenju sodelovati tudi prebežniki.

Znova je izrazil tudi obžalovanje, da je Slovenija kljub nasprotovanju Sveta Evrope in nevladnih organizacij za človekove pravice sprejela novelo zakona o tujcih, ki omejuje možnosti za pridobitev azila. Muižnieks je sicer pozdravil sodelovanje države pri preseljevanju in nameščanju prebežnikov, vendar je opozoril, da bodo potrebni dodatni ukrepi za premostitev časa od prejetja statusa begunca do prejemanja denarne socialne pomoči.

Kot pereče je omenil tudi težave prebežnikov pri dostopu do socialnih stanovanj in pri najemanju stanovanj na prostem trgu, kjer se morajo včasih spopasti tudi z diskriminacijo.

Noben Rom ne bi smel živeti v pomanjkanju
Dotaknil se je tudi razmer, v katerih živijo Romi. Med obiskom Slovenije se je namreč ustavil v Dobruški vasi v občini Škocjan na Dolenjskem, kjer nimajo niti tekoče vode niti elektrike, higienske razmere pa so slabe.

Čeprav je opazil, da so oblasti v zadnjih desetih letih vložile precej truda v izboljšanje položaja Romov, bi morali po Muižnieksovih besedah enkrat za vselej poskrbeti, da noben Rom ne bo živel v pomanjkanju.

Slovenija mora ostati socialna država
Komisarja skrbijo tudi podatki, da revščina v Sloveniji vse od začetka ekonomske krize leta 2008 narašča, opozoril je na naraščajoče število dolgotrajnih brezposelnih in revnih zaposlenih ter na revščino, ki se prenaša z generacije na generacijo.

"Slovenija mora ostati na poti socialne države, z močnimi ukrepi, ki državljane varujejo pred revščino," je povedal Muižnieks. Ob tem je državo pozval, naj čim prej, ko bo mogoče, razveljavi tudi preostanek varčevalnih ukrepov.

Na koncu je izpostavil tudi vprašanje zagovornika načela enakosti, ki je bil izvoljen oktobra lani, a še vedno nima pogojev za delo, ki ga mora opravljati po zakonu.

Brglezova zagotovila komisarju
Komisar je o vzpostavitvi samostojnega urada zagovornika načela enakosti ob koncu obiska Slovenije govoril tudi s predsednikom DZ-ja Milanom Brglezom. Strinjala sta se, da je Slovenija s to potezo naredila korak v pravo smer, zdaj pa mora zagotoviti še pogoje za delovanje.

Brglez je komisarju pojasnil, da je glede vprašanj Romov v pripravi več predlogov zakonov s tega področja, Slovenija pa se bo še naprej trudila za odpravljanje neenakosti v družbi, še posebej pri ranljivih skupinah.

Še pred srečanjem z Brglezom so komisarja sprejeli člani komisije DZ-ja za peticije ter človekove pravice in enake možnosti pod vodstvom predsednice Eve Irgl (SDS) ter člani delegacije DZ-ja v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope pod vodstvom predsednice Ksenije Korenjak Kramar (SMC).

Komisar se je v preteklih dneh med drugim sešel tudi z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer, predsednikom republike Borutom Pahorjem in premierjem Mirom Cerarjem, z nekaterimi ministri in predstavniki nevladnih organizacij.