Gre za proces prikrivanja nedela tožilstva, generalne policijske uprave in koroških policistov, ki so najbolj "zamočili", je o poteku primera koroške deklice dejal Matic Munc iz Svetovalnice Akcija.

"Najbolj je zamočila policija, ker dokazov ni zavarovala. Od tega je že 15 mesecev," je v MMC-jevi klepetalnici dejal Matic Munc, psiholog in vodja Svetovalnice Akcija, ki je javnost seznanil s t. i. primerom koroške deklice. Kot je znano, oče deklice kljub odločitvi sodišča ne želi izročiti materi, saj je prepričan, da je bila deklica zlorabljena. Sodišče je sum omenjenega kaznivega dejanja zavrnilo, očeta pa priprlo. Deklico že več mesecev neuspešno iščejo kriminalisti.

"Ne vem, kje je deklica, in ne vem, če bi povedal, tudi če bi vedel"
Na vprašanje, kako je lahko tako prepričan, da je na "pravi strani" (Munc zastopa interese očeta), je Munc dejal, da gre za rezultat dveletnega dela z družino. "Osebno imam vpogled v materialne dokaze (ginekološki izvid, pričanja ljudi v velikem številu, fotografije poškodb) in seveda vpogled v postopkovne napake, ki so bile in so še gigantske. Upam, da je to dovolj, lahko pa bi pisal o tem dva dni," je o pravilnosti svojih stališč prepričan Munc.

Munc je dejal, da ne ve, kje je deklica (to so ga na sodišču povprašali že trikrat), hkrati pa je dodal, da je, če bi vedel, vprašanje, če bi to tudi razkril, saj je njegovo stališče, "da gre za pravno farso brez primere". "In seveda ne za ugrabitev. Oče varuje otroka, kot mu nalaga Konvencija o otrokovih pravicah." Dodal je, da je po njegovih informacijah za deklico dobro poskrbljeno.

Center za socialno delo ponarejal uradne zaznamke?
Med zgodbami, ki v zvezi s primerom prihajajo v javnost, so tudi sumi ponarejanja nekaterih dokumentov na centru za socialno delo Ravne na Koroškem. Munc je potrdil, da se je "ponarejalo uradne zaznamke" in da je "zadeva" polna "pisnih napak".

Munc sicer meni, da dela vseh centrov za socialno delo "ni za tlačiti v en koš", saj "eni delajo odlično, drugi povprečno, tretji pa pod vsako kritiko". Prepričan je, da je težava premalo specifičnega znanja, poguma in izkušenj.

Dodal je, da gre za le en primer iz množice prikritih primerov spolne zlorabe v Sloveniji. "Hranimo dokumentacijo več deset primerov podobne prakse po celi državi. Nekateri so stari več 20 let," je dejal.

Ne zatiskajte si oči - prijavite nasilje!
V primerih nasilja ali zlorab si okolica sicer večkrat zatiska oči in ne spregovori ter prijavi tovrstnih dejanj. "Ljudje še vedno razmišljajo, da gre za 'probleme nekoga drugega' in za vmešavanje v "družinske razmere", kar je čista laž," je dejal Munc in dodal, da je veliko poti, po katerih lahko žrtvam pomagamo, a jih je treba uporabiti, pri čemer izpostavlja najenostavnejšo pot, možnost anonimne prijave nasilja policiji.

"Vem, kakšen je pedofil in ta ni tak"?
Nezadovoljen je tudi z "izgovori" policije, ko ta naleti na kritiko svojega ravnanja. "Tega je veliko," je dejal; "... 'gre za ugledno družino, tukaj ni nič narobe', 'vem kakšen je pedofil in tale ni tak', 'saj je družina že zanikala, kaj zdaj težite," je naštel in dejal, da je razlog za napake po njegovem mnenju v premalo specifičnega znanja in preveč stereotipnem razmišljanju.

Delo (in pomoč) žrtvam nasilja in zlorab je po njegovih besedah tudi vprašanje integritete. "Ko prevzameš tako službo, vzameš nase tudi odgovornost, za katero moraš stati," je dejal.

Kaj pa vpliv strahu socialnih delavcev pred izgubo službe? "Strah je velik motivator in kdor podleže strahu, mu pač podleže. Izguba službe je balonček za prestrašene. Poznati je treba Zakon o delovnih razmerjih in imeti informacije. Halo? Grožnje s "knjižico" so samo oblika mobinga. Treba je imeti hrbtenico. Ker tem istim otrokom bo treba pogledati v oči tudi čez 15 let," je prepričan Munc.