Prvi dan srečanja so se predsedniki parlamentov Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije pogovarjali tudi o finančni perspektivi in prometni politiki EU-ja.

Glede lizbonske strategije so se strinjali, da vmesna ocena uresničevanja ni dobra, zato bo v naslednjem petletnem obdobju potrebna večja odločnost.

Predsedniki parlamentov so se zavzeli tudi za nadaljevanje ratifikacije evropske ustave in se strinjali, da je dokument dober.

Gre za četrto srečanje te vrste, tokrat pa so povabili tudi predsednike parlamentov držav zahodnega Balkana. V soboto se boto tako srečanju pridružili tudi predsedniki parlamentov Albanije, BiH-a, Hrvaške, srbske in črnogorske zvezne skupščine ter Makedonije. Udeležbo je odpovedal kosovski predstavnik.