Ustanovitveni kongres Združene levice, ki jo bodo sestavljale Demokratična stranka dela (DSD), Iniciativa za demokratični socializem (IDS) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), bo 1. marca v Grand hotelu Union. V sporočilu za javnost so zapisali, da jih bo pri tem osebno podprl tudi Aleksis Cipras, vodja grške opozicijske stranke Siriza in podpredsednik Stranke evropske levice.

Prizadevali si bodo "na politični dnevni red v naši državi spet postaviti boj za pravice delavcev, varovanje okolja in predvsem boj proti nenasitnim apetitom kapitala". Združena levica naj bi bila "jasna alternativa" politiki zadnjih dvajsetih let. "Je prvi sistematični korak k organiziranemu političnemu boju za pravičnejši in boljši jutri nas vseh, ne le elite, ki živi vsak dan bolje, medtem ko množica vse težje shaja," so zapisali.

Vzroki vala protestov v Sloveniji predlani in lani so imeli skupno spoznanje, je dejal Matjaž Hanžek (TRS), in sicer "da imajo politične kaste, ujete v kremplje kapitalskih lobijev, eno samo vizijo razvoja: do konca izropati še tisto malo javnega dobrega, ki nam je ostalo iz časov socializma, in ga za drobiž prodati tistim, ki so uničili materialno gospodarstvo, denar pa skrili v davčnih oazah".

Bistvo PS-ja in SDS-ja naj bi bilo enako
Hanžek je še primerjal sedanjo vladajočo politiko z desno, ki so jo vstaje spravile z oblasti. "Razlike so morda v podrobnostih, a bistvo je ostalo enako." Luka Mesec (IDS) pa je opozoril, da je "EU že od začetka projekt evropskih kapitalističnih elit - te so nam pod pretvezo združevanja Evrope podtaknile neoliberalno Evropo".

V Združeni levici predlagajo nekaj osnovnih programskih točk. Prva je konec varčevanja. Kot je dejal Mesec, je "edina funkcija te uničujoče politike ta, da prenaša bogastvo od najrevnejših k najbogatejšim". Poleg tega zahtevajo, da Evropska centralna banka (ECB) začne "takoj odkupovati obveznice držav članic in poskrbi za demokratični pregled in odpis dolgov, ki jih je s svojo politiko povzročila".

Potrebna demokratizacija EU-institucij
Ob tem si Združena levica želi bolj demokratičen EU. Predlagajo demokratizacijo njegovih institucij. "O naših življenjih ne smejo več odločati tehnokracija, finančni trgi in več kot 50.000 bruseljskih lobijev," je dejal Mesec. "Evropske unije ne smeta več voditi Evropska komisija in ECB, ampak Evropski parlament, v katerem naj se radikalno znižajo poslanske plače."

Omenili so tudi potrebo po spremembi politike do okolja. "Okoljsko krizo lahko rešimo le s socialističnimi politikami," so prepričani v Združeni levici, kjer menijo, da je treba "z intenzivnega preiti na ekstenzivno kmetijstvo, s privatnega na javni promet, s privatizacije v socializacijo naravnih virov, z izkoriščanja okolja na investicije v obnovo uničenih okolij".

V evropskem okviru se bo Združena levica zavzemala za "eno in edino opcijo, ki se bori za socialno in pravičnejšo Evropo, za Stranko evropske levice". Kot so še dejali, sta "evropski in mednarodni kapital že dobro in učinkovito združena, skrajni čas je, da se začnejo združevati tudi napredne, socialistične sile, ki se jim bodo sposobne zoperstaviti".

LDS s Kacinom na evropske volitve
Izvršni odbor LDS-a je podprl kandidaturo evropskega poslanca Jelka Kacina (Alde/LDS) za volitve v Evropski parlament, so sporočili iz stranke.

Ob napovedi morebitne skupne liste slovenskih liberalnih strank, članic in bodočih članic stranke Alde pa se je Kacin danes v Ljubljani ponovno srečal s podpredsednico Alde Louseweis van der Laan, ki sicer začasno prebiva v slovenski prestolnici, saj je njen mož zaposlen v evropski Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER.

Kacin je tudi pozdravil odločitev avstrijskih liberalnih kolegic in kolegov, da skupno listo NEOS na evropskih volitvah vodi koroška rojakinja in avstrijska poslanka Angelika Mlinar.

Vajgl na evrovolitve z DeSUS-om in ZDUS-om
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak in predsednik DeSUS-a Karl Erjavec pa sta memorandum o programskem sodelovanju na letošnjih evropskih volitvah podpisala z evropskim poslancem Ivom Vajglom. Na listi Iva Vajgla bodo tako tudi njihovi kandidati, njihovih imen pa za zdaj še niso razkrili.

Vajgl je ob tem pojasnil, da so se vse tri strani našle pri programskem sodelovanju, pri katerem lahko vsi samo pridobijo, v središču njihovih ciljev pa je, da na evropski ravni opozorijo na vprašanje ter odgovornost za dobro počutje in stabilno življenje starejše generacije.

"Nismo skupaj po naključju. Že lani poleti smo se začeli pogovarjati o tem, da bi lahko sodelovali pri pripravi konvencije OZN-a o starejših, ki bo večleten proces," je dejal Vajgl. Dodal je, da so na to temo v Evropskem parlamentu oktobra lani že razpravljali na posebni konferenci, ki se je je udeležila tudi delegacija ZDUS-a. Vajgl je še dodal, da je ustvarjanje novega ravnovesja med mlado in staro generacijo tema, s katero se bo v prihodnje treba ukvarjati tako na evropski kot na svetovni ravni.

Solidarnost s svojo listo
Stranka Solidarnost se v boj za sedeže v Evropskem parlamentu podaja predvidoma s svojo listo, je pa stranka odprta tudi za sodelovanje s sorodnimi gibanji in strankami, je na novinarski konferenci pojasnil njen predsednik Uroš Lubej.

V evropskem parlamentu bo stranka po Lubejevih besedah iskala povezave s tistimi evropskimi skupinami in strankami, ki nasprotujejo neoliberalizmu in se zavzemajo za socialno državo in trajnostni razvoj. To so lahko socialisti in demokrati, evropski zeleni in evropska levica, je povedal Lubej in dodal, da so v stranki evidentirali več deset kandidatov.

"Med evidentiranimi kandidati so vsi člani predsedstva stranke in tudi ugledna imena iz naših vrst, kot sta Dušan Keber in Jože Pirjevec," pravi Lubej. Stranka bo po njegovih navedbah v ponedeljek, 24. februarja, začela boj za "drugačno Evropo" s pozivom vsem, ki so nezadovoljni z obstoječo Evropo, da jim dajo podpise. Od ponedeljka dalje je mogoče oddajati podpise podpore tistim strankam, ki bodo liste vložile s pomočjo podpisov volivcev, je pojasnil.

Programska izhodišča so strnili v 11 točkah - na prvo mesto so postavili univerzalno dostopnost do zdravstvenega varstva in izobrazbe, na drugo pa vlaganja v razvoj in nova delovna mesta, ki morajo temeljiti na visokih korporativnih, socialnih in okoljskih standardih.