Razmerje med uporabo javnega in osebnega prevoza je pri nas namreč med najslabšimi v Evropi. Glavni krivec za to je predvsem prometna politika, ki je z gradnjo avtocestnega omrežja in s povračili stroškov prevoza na delo, v zadnjih dvajsetih letih udobje vsakodnevnih voženj na delo močno prevesila v korist uporabe osebnega avtomobila.

Več kot štiri ure dnevno za prevoz - nepredstavljivo
Blanka Pust stanuje na Mirni na Dolenjskem in je ena izmed 120.000 ljudi, ki se na delo v prestolnico vsak dan vozi z osebnim avtomobilom. Ker se ji izmena v kliničnem centru začne ob pol sedmih zjutraj, je to skoraj edina možnost, kako se pripeljati na delo. "Skorajda ni nekih pravih avtobusnih povezav. Vedno bi zamujala. Kar se pa vlaka tiče, bi pa morala iti od doma že pred četrto uro zjutraj," pojasnjuje Pustova.

Poleg tega bi morala prestopati v Trebnjem. Podobna zgodba bi se ponovila na poti domov. Z uporabo javnega potniškega prometa bi tako samo za vožnjo na delo in z njega potrebovala več kot štiri ure, kar je v razvitih evropskih državah nekaj nepredstavljivega.

"Javni potniški promet vrsto let zanemarjen"
Katarina Otrin iz društva Fokus pravi: "Področje javnega potniškega prometa je bilo vrsto let zanemarjeno, zato smo v situaciji, v kakršni smo, da ni frekvenca zadovoljiva, da niso vozni redi usklajeni in da je vrsta problemov."

V preteklih letih se je sicer nekoliko izboljšala povezava prestolnice z nekaterimi primestnimi občinami. "Podaljšali smo kar nekaj linij v primestne občine. Začeli smo z občinami Brezovica, Notranje Gorice, Škofljica, Grosuplje, Ig. Na vseh teh linijah se je število potnikov povečalo," trdi Jošt Šmajdek iz Ljubljanskega potniškega prometa.

Kljub temu še vedno nimamo skupne vozovnice za vlak in avtobus. Težave pa povzročajo tudi povračila stroškov za prevoz na delo.

Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo in prostor poudarja: "Po današnjem sistemu se obračunava povračilo za prevoz na delo na osnovi vozovnic v javnem potniškem prometu in ljudje, ki dobijo ta denar, ga v večini primerov ne namenijo za nakup teh vozovnic. V interesu jim je, da so te cene čim višje."

Gabrovec: Ljudi se stimulira za prevoz
"Sedanji način je tak, da se ljudi, ki so daleč, stimulira za prevoz. Pripeljejo se izven mesta, tam so cenejše parcele, hkrati jim pa delodajalec plača še prevoz na delo," pa trdi Matej Gabrovec iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Še bolj kot za potovanje na delo pa se je v zadnjih letih povečala uporaba avtomobila za nakupe, in sicer kar za okoli 80 odstotkov. Javni potniški promet ostaja zadnja leta tako omejen predvsem na srednješolce in starejše.