Sorodna novica KPK preučuje povezavo med predlogom novega gradbenega zakona in poslancem Simonovičem

Na ministrstvu za okolje in prostor so odločno zanikali tudi, da bi bil zakon pisan "na roko" kateremu koli posamezniku.

Portal 24ur je prejšnji teden namreč poročal, da je gradbeni zakon, ki ga bo DZ obravnaval na novembrski seji, spisala odvetniška pisarna Neffat, ki sicer zastopa Simonoviča. Ta bo, če bo zakon sprejet, lahko legaliziral svojo črno gradnjo v Semedeli nad Koprom. Kot je še poročal portal, naj bi minister Andrej Vizjak tudi razpustil službo za sistem okolja in prostora, ki je delovala kot pravna služba ministrstva in je že pripravljala obstoječi gradbeni zakon.

"Ministrstvo za okolje in prostor jasno zavrača, da bi odvetniška družba Neffat pisala zakon. Odvetniška družba Neffat ni pisala ne gradbenega zakona ne zakona o urejanju prostora. To dokazuje tudi s sklepom ministra ustanovljena delovna skupina za pripravo zakona," so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Portal 24ur je sicer prejšnji petek navajal pojasnila ministrstva, da je to "k oddaji ponudbe pozvalo dva potencialna ponudnika. Odvetniška družba Neffat je podala najugodnejšo ponudbo, zato je ministrstvo za okolje in prostor z njo sklenilo pogodbo za izvajanje pravne podpore pri pripravi sprememb zakonskih predpisov na področju prostora in graditve".

Sorodna novica Je nov gradbeni zakon darilo za poslanca DeSUS-a, ki poskuša legalizirati objekt?

Ministrstvo: Zakon ni povezan z reorganizacijo

Na ministrstvu so zavrnili tudi povezovanje reorganizacije ministrstva s pisanjem zakona in poudarjajo, da služba za sistem okolja in prostora ni bila nikoli pravna služba ministrstva. "Pravna služba ministrstva je ves čas od nastopa mandata ministra Vizjaka v različnih organizacijskih okvirih obstajala v okviru sekretariata. Upoštevaje dejstvo, da so za posamezne zakonodajne predloge, razlago in v skladu z usmeritvami funkcionarja za izvajanje politike iz posameznega področja pristojni posamezni direktorati, je bilo ocenjeno, da bo delo potekalo učinkoviteje, če bodo javni uslužbenci službe za sistem okolja in prostora neposredno vključeni v vse procese posameznega direktorata," so navedli.

Kot so še dodali, so bile v posamezne direktorate skupaj z javnimi uslužbenci službe za sistem okolja in prostora prenesene tudi naloge, ki so jih opravljali v okviru službe za sistem okolja in prostor.

Na ministrstvu so tudi zanikali, da bi bil zakon spisan na kožo kateremu koli posamezniku. "Da bi ministrstvo za okolje in prostor pisalo zakon v smeri legalizacije konkretnemu poslancu, demantira že sama vsebina 117. člena obstoječega zakona, ki je že do danes dopuščal možnost legalizacije," so poudarili.

Novela zakona prinaša nadgradnjo sistema

Rešitve, zapisane v predlogu novele gradbenega zakona, so po navedbah ministrstva nadgradnja sistema, ki velja že od sprejetja gradbenega zakona iz leta 2018 in od njih bistveno ne odstopajo. V zakonu zapisane rešitve veljajo nediskriminatorno za vse lastnike nepremičnin v državi, poudarjajo.

Z novelo se sicer res spreminja mejni datum glede možnosti izdaje zahteve za izdajo dovoljenja (od 1. januarja 2005), a se ta, tako na ministrstvu, spreminja na podlagi pobude, ki so jo v okviru javne razgrnitve prejeli od Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Omenjeni so namreč poudarili, da je bilo največ nezakonitih gradenj v obdobju 1995–2004, in menili, da je kot prelomni datum smiselno leto 2005.

V zbornici za arhitekturo in prostor so sicer danes zavrnili navedbe ministrstva, da so podali pobudo za premik mejnega datuma glede možnosti izdaje zahteve za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja na 1. januar 2005. "Zbornica takšne pobude ni podala. S premikom mejnega datuma se tudi ne strinjamo, saj po našem mnenju stalni premiki tega datuma spodbujajo investitorje k črnograditeljstvu," so sporočili iz zbornice.