S predlogom novele zakona o obveznih zavarovanjih v prometu se v nacionalni pravni red prenaša spremenjena direktiva EU-ja o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, je na seji odbora DZ-ja za finance pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Nikolina Prah.

Zaradi nove opredelitve izraza vozilo predlog novele širi obvezno zavarovanje, ki po novem ne bo več vezano na obveznost prometnega dovoljenja in registracije, ampak na karakteristike iz nove definicije vozila. Kot vozilo bo po predlogu opredeljeno vsako motorno vozilo, ki je namenjeno za potovanje po kopnem in ga poganja mehanska moč, vendar ne vozi po tirih, in katerega največja konstrukcijsko določena hitrost je nad 25 kilometri na uro ali katerega največja neto masa je nad 25 kilogrami, največja konstrukcijsko določena hitrost pa nad 14 kilometri na uro.

Za vozilo se bo po novem predvidoma štelo tudi vsako priklopno vozilo, ki se uporablja skupaj s prej omenjenim vozilom, ne glede na to, ali je priklopljeno ali odklopljeno. Invalidski vozički, namenjeni izključno osebam s telesno oviranostjo, ne bodo šteli za vozila, je pojasnila Prah.
V praksi to pomeni, da bo treba obvezno zavarovati tudi določena vozila, ki po zakonu, ki ureja motorna vozila, ne potrebujejo prometnega dovoljenja, kot je veljalo doslej.

"Predlagane spremembe, ki sledijo določbam direktive, tako pomenijo večjo zaščito oškodovancev, smo pa pristopili k uporabi možne nacionalne diskrecije, ki jo omogoča direktiva," je dejala državna sekretarka. Tako je v predlagani noveli zakona določeno, da so vozila, ki v Sloveniji ne smejo biti udeležena v prometu, izvzeta iz obveznega zavarovanja. Morebitno škodo bo v tem primeru nosil škodni sklad, ki je ustanovljen pri slovenskem zavarovalnem združenju.

Predlagana novela obenem zvišuje minimalne obvezne zneske zavarovalnega kritja in spreminja način usklajevanja teh zneskov v prihodnje, in sicer z delegiranimi akti Evropske komisije z namenom večje zaščite zavarovancev. S predlaganimi zakonodajni spremembami pa se tudi podrobneje ureja, kako lahko poteka nadzor policije nad preverjanjem zavarovanja avtomobilske odgovornosti vozil, ki izvirajo iz ozemlja drugih držav članic EU-ja ali tretjih držav.

Iz opozicije opozorila o dodatnih obremenitvah za kmete in del gospodarstva

Odbor je sprejel dopolnila koalicije, s katerimi naj bi upoštevali pripombe zakonodajnopravne službe DZ-ja, a kot je opozorila predstavnica službe Barbara Gerečnik, vseh pripomb ne naslavljajo. Služba je v mnenju opozorila, da pristop, da se določbe posamezne direktive skoraj dobesedno prepišejo, ne pa ustrezno implementirajo, ni pravilen. To je pomembno, ker direktiva kot mednacionalni pravni akt uporablja besedišče, ki ni vedno ustrezno za zakonsko besedilo, je poudarila Gerečnik.

Poslanca opozicije Suzana Lep Šimenko (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi) sta opozorila, da predlagana novela prinaša dodatne finančne in birokratske obremenitve za kmetijstvo in del gospodarstva, predvsem gradbeništvo. Kot je pojasnila Urška Cvelbar s finančnega ministrstva, ki je sodelovala pri usklajevanju novele s kmetijskimi organizacijami, so razmišljali o morebitni izjemi za kmetijska vozila, predvsem za doma narejene priklopnike. Vendar pa so ugotovili, da to ne bi bil pravi pristop, saj je teh vozil v Sloveniji precej, po podatkih kmetijskih organizacij okoli 200.000.

Prav tako bi bilo treba morebitno izjemo priglasiti Evropski komisiji s podajo natančnega seznama in opredelitve karakteristik takšnih vozil oziroma priklopnikov, kar pa so tudi predstavniki kmetijskih organizacij ugotovili, da je praktično nemogoče. Namesto izjeme so pristopili k bolj administrativno olajšanim postopkom za kmete. Če ima kmet doma več traktorjev in več kmetijskih priklopnikov, bo lahko kmetijske priklopnike zavaroval pri zavarovalni polici traktorja, ki ga bo izbral, je ponazorila Cvelbar.

Odbor je na seji podprl tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim se po pojasnilih državne sekretarke Prah v slovenski pravni red prenašajo zadnje spremembe evropske direktive o trgih finančnih instrumentov, na podlagi katerih se opredelitev finančnih instrumentov razširi še na tiste, izdane na podlagi tehnologije razpršene evidence.

DZ obe predlagani noveli obravnava po skrajšanem postopku.