Foto:
Foto:
Jakob Presečnik, minister za promet

Na seznamu pa ni izgradnje drugega tira proge Divača-Koper.

Za izvajanje projektov naj bi EU do leta 2010 namenil 62 milijard evrov. Projekte s tega seznama bodo do 30-ih odstotkov vrednosti financirali s sredstvi EU-ja, 50 odstotkov naj bi zanje namenile države same, 20 odstotkov pa naj bi prispevali zasebniki. Seznam naj bi voditelji potrdili na decembrskem vrhu v Bruslju.

Vrednost obnove proge Ljubljana-Budimpešta 760 milijonov evrov
Kot izhaja iz seznama, je posodobitev železnice med Ljubljano in Budimpešto težka skupaj 760 milijonov evrov. V obdobju do leta 2006 bo iz unijinih sredstev zanj moč nameniti 43,5 milijona evrov iz predpristopnega programa Ispa, ki novinkam pomaga pri sofinanciranju transprotnih in okoljskih prioritet, ter 40,8 milijona evrov sredstev iz kohezijskega sklada. Za projekt bo moč najeti tudi posojilo Evropske investicijske banke (EIB), čeprav podrobnosti niso podane.

Večji del sredstev za projekt naj bi prispevali obe državi, Slovenija in Madžarska, predvidena pa je tudi vključitev zasebnega kapitala. Vrednost slovenskega dela projekta sicer po ocenah slovenske vlade znaša 275 milijonov evrov, preostali del pa odpade na Madžarsko. Posodabljanje proge naj bi se začelo leta 2006 in sklenilo leta 2015.

Presečnik: Drugega tira očitno ne bo niti na dokončnem seznamu
Na seznamu prednostnih infrastrukturnih projektov, ki ga je oblikovala Evropska komisija, bo po pričakovanju slovenskega prometnega ministra Jakoba Presečnika ostala le posodobitev železniške povezave med Ljubljano in Hodošem na slovensko-madžarski meji, ne pa tudi drugi del projekta, to je izgradnja še enega tira med Koprom in Divačo.

Do decembrskega vrha EU-ja bomo skušali še kaj narediti za vnovično uvrstitev drugega tira v omenjeni seznam, je napovedal Presečnik. Po dokončni odločitvi na vrhu EU-ja pa naj bi bilo znano, kako naprej s tem projektom, pri čemer je prometni minister omenil tudi morebitno drugačno finančno konstrukcijo.

Hitri seznam temelj za zagon gospodarske rasti
Mandat za oblikovanje "hitrega seznama" je Evropska komisija dobila na oktobrskem vrhu EU-ja v Bruslju, in sicer na podlagi kriterijev, kot so pripravljenost, čezmejni potek, okoljska naravnanost in tehnološka inovativnost. Voditelji petnajsterice naj bi ga v družbi kolegov iz desetih držav pristopnic, tudi Slovenije, potrdili na decembrskem vrhu, prav tako v Bruslju. "Hitri seznam" predstavlja temelj pobude za zagon gospodarske rasti, s katero želi obrniti negativni trend zadnjih let pri gospodarskih gibanjih v Evropi.