Shod so organizirali novinarski sindikati, na njem pa so zahtevali nujnost ukrepanja za ohranitev javnega servisa tudi od zakonodajalcev.

Koordinacija novinarskih sindikatov (KNS) na RTV Slovenija je v ponedeljek med 14. in 23. uro nadaljevala stavko. Vodstvu RTV-ja jo je napovedala sredi maja, 23. maja pa nato začela opozorilno stavko. A ker po več kot dveh tednih pogajanj o novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji ter stabilni kadrovski politiki ni bil dosežen noben napredek, so zaposleni v ponedeljek znova opozorili na razmere.

Posnetek celotnega shoda si lahko ogledate spodaj.

Milinković: Polovičarskih sporazumov ne bomo podpisovali

Uvodna govornica na shodu je bila Helena Milinković, predsednica generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednica KNS-ja. "Opozarjali smo na pritiske, na kratenje novinarske avtonomije, na kolektivni mobing, ki ga doživljamo. Na dan stavke smo doživeli najhujšo obliko posega v novinarsko delo in to je cenzura. TV Dnevnik je za številne Slovence vir verodostojnih informacij. To so nam gledalci, poslušalci in bralci portalov izkazali v času epidemije. Bili so z nami, ker nam zaupajo. Vendar nam generalni direktor in odgovorna urednica ne zaupata in nas več čas diskvalificirata. Tako so nas diskvalificirali tudi danes. Namesto da smo na delovnih mestih, stavkamo z delom. Informativni program TV Slovenija je okrnjen. Za to prevzemata odgovornost generalni direktor RTV Slovenija in odgovorna urednica informativnega programa, ki sta na ta način ugrabila stavko," je povedala. Informativne oddaje na TV Slovenija so bile v ponedeljek skrajšane, Dnevnik in Odmevi so bili dolgi le po pet minut.

"Stavka je ustavna pravica vsakega državljana za izražanje svojega nezadovoljstva in se k njej zateče, ko so delovni pogoji prišli do skrajnosti. Nas, kot novinarski sindikat, želi vodstvo, skupaj s programskim in nadzornim svetom, kaznovati, ker želimo informirati javnost in ker govorimo o tem, kaj ni prav. Policisti so že izkusili to vrsto pritiska in se jim zahvaljujemo, ker so bili prvi sindikat, ki so podprli naš sindikalni boj. Policisti so v sporočilu za javnost zapisali, da nas bodo varovali. Torej razumejo, da so razmere na RTV-ju tako zaostrene. Za zdaj fizičnega nasilja še ni, je pa psihično nasilje, verbalno nasilje, ki so ga bili uredniki in urednice deležni danes, ko se je načrtoval stavkovni dan," je še dejala Milinković.

"Mi se borimo za pravice in dostojanstvo vseh zaposlenih, nekih delnih, polovičarskih sporazumov ne bomo podpisovali. To smo jasno povedali na pogajanjih z generalnim direktorjem. Naša prva in glavna zahteva je novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, ki so nam jo tudi danes odvzeli, s tem, ko so cenzurirali oddajo Tednik, ki je zrcalo naše družbe in države, v kateri živimo. Dosegli smo dve minizmagi. Programski svet ni zasedal, ker je generalni direktor preveč zaposlen s stavko in oblikovanjem programa, kar ni v njegovi pristojnosti. Sešel se bo jutri in nadaljeval škodljivo sejo. Znova pozivamo vse svetnike, ki sprejemajo škodljive sklepe na programskem svetu, da nemudoma odstopijo in ohranijo lastno čast ter odidejo iz kulturne ustanove javnega RTV-ja," je nadaljevala.

Dodala je še: "Na državni zbor smo naslovili zahtevo, naj nemudoma ukrepa, in dobili smo odgovor, da je v sredo sklicana izredna seja odbora za kulturo DZ-ja, na katerem bodo razpravljali o razmerah na RTV-ju. DZ je tisti, ki imenuje programske in nadzorne svetnike in je ustanovitelj javnega RTV-ja ter mora skrbeti za pravilnost poslovanja in uresničevanja poslanstva javnega RTV-ja."

"Na številne kolege se je pretekli teden pritiskalo, delali so se seznami potencialnih stavkajočih. To je za demokratično družbo nezaslišano. Sejeta se strah in razdor med zaposlenimi. Vendar smo ekipa in sooavtorji vseh izdelkov. Živimo za eno stvar, to je profesionalno in etično novinarstvo ter poslanstvo javne RTV," je sklenila.

Horvat: Potrebujemo pomoč zakonodajalca in moderen, jasen zakon

Predstavnica pogajalske skupine stavkovnega odbora Ksenija Horvat je poudarila, da je bila odločitev za stavko najtežja odločitev in posledično dobro premišljena. "Tisti, ki stavkajo in tu stojijo, to res počnejo zase, za novinarski poklic in za svobodno opravljanje dela; ampak predvsem tu stojijo za vse bralce, poslušalce, gledalce – še posebej tiste kritične – in javnost. Javnost je tukaj najpomembnejša, javnost je tista, ki zaradi ravnanja vodstva izgublja pomembne oddaje in ne dobiva tistega, kar bi morala," je zatrdila Horvat. Za stavko so se odločili, ker so na robu in želijo rešiti, kar se pač še rešiti da. "Ne moremo sami, potrebujemo pomoč zakonodajalca in moderen, jasen zakon, ki bo omogočal neodvisno novinarsko delo," je še dodala novinarka TV Slovenija.

Štefančič: Imamo prav

"Še vedno nas je več. Več nas je, ker imamo prav," je svoj govor začel nekdanji voditelj Studia City Marcel Štefančič. Postavil je številne trditve o delovanju vodstva: ukinili so Studio City, ukinili kopico drugih odličnih oddaj, program hočejo spremeniti do neprepoznavnosti, razkrajajo in mrcvarijo televizijo, umikajo ljudi ter jih kaznujejo, ovirajo stavko ... "Ker imamo prav," je ponovil po vsaki trditvi. Še celo občinstvo hočejo razpustiti in si izbrati novo, je dodal.

"A po predvolilnih soočenjih so zdaj končno spet pokazali nekaj avtentično svojega. Panoramo. No, ta je seveda kronski dokaz, da imamo prav. Da imamo prav in da se oni motijo. Zato ker se motijo, nas je več. Ker imamo prav. Kot bi rekel Janez Janša, več kot nas bo, prej bomo na cilju," je sklenil Štefančič.

Širok: Zakaj potrebujemo dopisniško mrežo?

Med številnimi govorniki je bila tudi dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja Mojca Širok: "Dopisniki delamo tudi za oddajo Panorama, zato je ne morem vreči v koš. To sem povedala zato, da če bo nekdo trdil, da je bila oddaja Panorama v slovenskem javnem prostoru neuspešna zato, ker so jo sabotirali novinarji znotraj informativnega programa, vedite, da to ne drži. Ker vsi delamo s polnim srcem tudi za Panoramo."

O napovedanem krčenju dopisniških mest v tujini pa je dodala: "Zakaj potrebujemo zunanjepolitično redakcijo? Zakaj potrebujemo dopisniško mrežo? Pred petimi leti, ko so oddajo Globus iz njenega termina vključili v večerni trojček, ki se mu je reklo Studio 3, sem bila proti, da je to napačna odločitev in da se bo oddaja utopila znotraj razvlečenega informativnega čreva, ki se začne ob 19. uri in konča ob 22.30, ob koncu Odmevov. Nisem imela prav. Oddaja Globus je imela zunanjepolitične vsebine, predstavljene na neki zahteven način, ki zahtevajo aktivnega gledalca. Toda ta majhna nišna oddaja je vsak četrtek dobila od 65 do 120 tisoč gledalcev."

Podpora kolegov, predstavnikov civilne družbe, stroke in akademske sfere

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je poudarila, da vloga novinarjev ostaja opozoriti na narobe in se zavzeti za prav ter "ne dopustiti, da je javno dobro tarča zrušenja in uničenja, ker si je to pravico zase vzela peščica z očitnim političnim ozadjem in aspiracijami". Dodala je tudi, da ni čas za popuščanja, še najmanj pri zahtevah za neodvisno in kakovostno novinarstvo, ki ga skušajo izkoreniniti.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je prepričana, da so stavkajoči na RTV Slovenija pogumni in vztrajni ter da bodo vztrajali pri svojih zahtevah. "Zato je prav, da vztrajamo z njimi," je dodala in poudarila, da je v skupnosti moč.

Obe sta na vlado in DZ naslovili tudi poziv, naj prisluhnejo stroki in civilni družbi, uresničijo obljube in poiščejo vzvode za umik politike iz javnega RTV-ja ter povrnitev zaupanja v javni zavod RTV.

Predsednica sindikata hrvaških novinarjev in predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever je opozorila, da je Slovenija med zadnjimi po neodvisnosti javnega servisa, za njo je samo Romunija. "Ta boj je zato zelo pomemben, pomemben za demokracijo, svobodo, javni servis."

Novinar hrvaške javne televizije in predsednik hrvaškega novinarskega društva Hrvoje Zovko pa je dodal, da mora biti javni servis v vseh državah neodvisen. "Brez njega namreč ni resnice," je pojasnil.

Podporo zaposlenim na RTV Slovenija so izrazili tudi predstavniki civilne družbe, stroke in akademske sfere.

Na Policijski upravi Ljubljana so za STA ocenili, da se je shoda udeležilo približno 450 ljudi.