V Katoliški cerkvi je veliki petek skupaj z veliko soboto dan žalovanja, zato na ta dan v cerkvah ni maš, ampak le bogoslužja, čaščenje križa, s katerim obhajajo spomin na Jezusovo smrt. Hkrati ta dan velja strogi post, ko naj bi se verniki le enkrat do sitega najedli, hkrati pa naj ne bi uživali mesa. "Namen posta ni najprej v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve," glede posta na veliki petek pravijo v Slovenski škofovski konferenci.

Papež Frančišek je na veliki petek vodil križev pot, ki je bil letos znova v rimskem Koloseju. Zadnji dve leti je zaradi pandemije potekal v okrnjeni obliki in na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Na predzadnji od 14 postaj križevega pota, s katerim se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, bosta križ skupaj nosili ukrajinska in ruska družina.

Osrednje velikonočno bogoslužje evangeličanov

V evangeličanskih cerkvah medtem na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Tega je letos v Gornjih Petrovcih vodila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. V svoji pridigi je med drugim opozorila na pomen ponižnosti, pripoznanja napak in obžalovanja. To je namreč "še danes edina možna pot k novemu in boljšemu življenju," je dejala.

Duhovnica je v uvodu ugotovila, da je Jezusova smrt na križu, ki se je kristjani spominjajo z veliko nočjo, do temeljev spremenila človeške predstave o življenju in umiranju, s tem pa tudi predstave o človeku in Bogu. Hkrati je njegova smrt globoko segla v srce Boga samega, ki je trpel zaradi človekove samovolje in ravnodušnosti. "In še vedno enako boleče trpi povsod tam, kjer človek zanemarja njegovo voljo in sam sebe obsoja na propad; tam, kjer drugim rane povzročamo, namesto da bi jih zdravili," je dejala.

Spomnila je, da je Jezus že v času svojega življenja vedno iskal in se brez sramu družil z nedolžnimi ljudmi brez imena in brez časti ter se ni oziral na njihov status in bogastvo, kar pa danes mnogim ni več pomembno. "Mnogi svojo pomembnost in velikost gradijo na podlagi tega, nad kolikimi se lahko povišujejo in koliko je teh, katere imajo nekako 'pod seboj', pod svojo močjo in pod vsiljevanjem svoje volje, razmišljanja in vedenja, – tudi takrat, ko je to napačno in zgrešeno," je dejala.

A po njenih besedah "smo pred Bogom vsi enako veliki grešniki in vsi smo enako bogato obdarjeni z njegovim odpuščanjem". "Zato nimamo niti najmanjšega vzroka in povoda za kakršna koli poviševanja," je opozorila. Spomnila je na pomen ponižnosti, pripoznanja napak in obžalovanja: "Priznanje lastnih napak, obžalovanje teh in prošnja za odpuščanje ter pripravljenost odpuščati, je tudi še danes edina možna pot k novemu in boljšemu življenju. Je neke vrste začetek vrnitve izgubljenega raja in miru v srcu."

V navezavi z Jezusovo nedolžnostjo je opozorila, da tudi danes ne bi smeli dopuščati zaničevanj, trpljenja in umiranja nedolžnih. "Dokler bomo le stali od daleč in le gledali, ne da bi kar koli storili, bo Jezus še naprej nad nami trpel in še naprej bo zaradi nas tudi umiral," je zaključila.