V četrtek je odbor uspešno končal potrjevanje amandmajev k 3. in 4. členu družinskega zakonika, v katerega so vnesli kompromis na podlagi večinskega mnenja slovenskega naroda, da je treba poimenovanje zakonske zveze orahniti za družine heteroseksualne zveze, za istospolne skupnosti pa so postavili nov termin - partnerska zveza oziroma skupnost, je povedala Andreja Črnak Meglič (SD). "Poslanci levice smo na ta način pokazali, da znamo strpno sklepati kompromise."

Na seji odbora pa so nasprotniki družinskega zakonika kompromis, ki ga je sklenila politika - ta družinski zakonik ne bo dovoljeval posvojitev istospolnim parom - označili za kompromisno prevaro, je dejala Črnak Megličeva.

"Namen nasprotnikov družinskega zakonika je širiti nestrpnost"
Meni, da je za nasprotnike družinskega zakonika pomembna le ena resnica, "to je njihova resnica", prizadevajo pa si, da bi pravice istospolnih partnerjev uredili v posebnem zakonu, češ da "ne sodijo med druge ljudi". Njen poslanski kolega Dejan Levanič (SD) je dodal, da želijo nasprotniki družinskega zakonika zagotoviti posamezne pravice le za tiste družine, ki so sklenjene na podlagi zakonske skupnosti in v katerih sta navzoča tako mati kot oče, čeprav je realnost v Sloveniji drugačna, saj obstajajo številne enostarševske družine, zunajzakonske skupnosti ... Po njegovem mnenju je namen nasprotnikov družinskega zakonika le širiti nestrpnost v družbi, zato so Socialni demokrati pozvali vse, naj tega ne dopuščajo.

Černak Megličeva je dodala, da je družinski zakonik korak v pravo smer, zato to njihove nasprotnike razburja, ob tem pa je zatrdila, da bo družinski zakonik kljub prizadevanjem nasprotnikov, da se to ne bi zgodilo, sprejet.

Primc: Seja odbora je bila televizijsko cenzurirana
Črnak Megličeva se je odzvala tudi na pismo vodje Civilne iniciative za pravice otrok Aleša Primca, ki je zapisal, da je bila četrtkova seja odbora za družino televizijsko cenzurirana. Namen seje je bil po njegovih besedah, da se večini slovenske javnosti prikrije "groba in neargumentirana uveljavitevzakonske in zunajzakonske zveze ter istospolne partnerske skupnosti in neregistrirane istospolne partnerske skupnosti". Poslanka je dejala, da so očitki o cenzuri neutemeljeni, in da je bilo Primcu pojasnjeno, zakaj je seja potekala v velikem salonu in ne v veliki dvorani na Tomšičevi. Tam je namreč potekala seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, s predsednico komisije Evo Irgl pa se, tako Črnak Megličeva, nista uspeli dogovoriti o morebitni zamenjavi prostorov. Poleg tega je bilo medijem, kolikor časa so hoteli, omogočeno spremljanje seje.

Ob tem je Primc kot vrhunec nesmislov četrtkove seje izpostavil, da so poslanci in poslanke neregistrirano partnersko skupnost poimenovali kot zunajpartnersko skupnost. Besedna zveza se mu zdi nesmiselna, "saj nekaj, kar ni partnerstvo, ne more biti skupnost". V Civilni iniciativi za pravice otrok tako upajo, da bodo poslanci in poslanke na zasedanju državnega zbora popravili škodo, ki so jo storili vladni poslanci.

Financiranje kampanje proti malemu delu iz študenstkih žepov?
Levanič se je ob tem dotaknil tudi kampanje pred referendumom o malem delu. Dejal je, da je postalo jasno, da obstaja vezana trgovina med sindikati in Študentsko organizacijo. Študenstko delo je po njegovih besedah anomalija na trgu dela, ki omogoča izkoriščanje študentov, znižuje pravice delavcem, hkrati pa ni nadzora. Dodal je, da je vlada to skušala urediti. Poleg tega po njegovih besedah ne drži, da bo s sprejetjem zakona o malem delu več dela na črno, saj je bil sprejet tudi zakon o preprečevanju dela na črno, ki bo po Levaničevih besedah podvojil nadzor.

Ne verjame niti navedbam, da bo malo delo povzročilo težave v gostinstvu in turizmu, saj imajo delodajalci na voljo številne druge zakonske oblike dela in zaposlovanja, ki jih lahko izkoristijo (delo za določen čas, prakse dijakov in študentov, popoldanski s. p., zaposlitev za krajši delovni čas). Dodal je, da se je treba zavedati, da gospodarstva ni mogoče reševati na podlagi izkoriščanja študentov in da tudi Gospodarska zbornica Slovenije podpira malo delo, ker se zaveda, da gre za obliko nepravilnosti.

Levanič je izrazil še dvom, da bodo sredstva za kampanjo med sindikati in Študenstko organizacijo pravično porazdeljena. Meni namreč, da bo celotno kampanjo plačal ŠOS na račun študentov.