"To ni vprašanje za Nato in o tem nisva govorila. Sam se ne bom spuščal v vsebino tega vprašanja," je Stoltenberg odgovoril na novinarsko vprašanje, ali sta s Pahorjem govorila tudi o implementaciji arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Na splošno je odgovoril, da se v zavezništvu osredotočajo, kako lahko pomagajo zmanjšati kakršne koli napetosti na Zahodnem Balkanu, v vprašanje arbitraže pa se ne bodo spuščali.
Predsednik Pahor je pritrdil, da arbitraža ni vprašanje za Nato in zato z generalnim sekretarjem ni želel govoriti o arbitraži. Ob tem je dejal, da si ne more predstavljati, da bi katera koli država uporabila silo za implementacijo razsodbe ali proti njeni uveljavitvi, in poudaril, da morata Slovenija in Hrvaška ob pomoči Evropske komisije najti pot za implementacijo arbitražne odločbe. "Kristalno jasno mora biti, da je naloga diplomacije in politike na obeh straneh ob pomoči Evropske komisije, ne Nata, da se poišče dobra pot za uresničitev arbitražne sodbe," je poudaril Pahor.
Pogovor o slovenskem povečevanju izdatkov za obrambo
Pahor in Stoltenberg sta sicer večinoma pogovor namenila slovenskemu povečevanju izdatkov za obrambo, kar je prvi mož Nata pozdravil: "Pozdravljam, da je Slovenija ustavila reze in da smo videli določeno povečanje, vendar hkrati pričakujem, da bo Slovenija naredila več na področju porabe za obrambo, še posebej ker slovensko gospodarstvo znova raste."
"Več sredstev za opremo in naložbe"
Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija več obrambnih sredstev namenila za opremo, saj zaveznice potrebujejo sodobno opremo za modernizacijo svojih oboroženih sil, in spomnil na Natov cilj, da se 20 odstotkov izdatkov za obrambo nameni za naložbe. To je namreč po Stoltenbergovih besedah skupna zaveza zaveznic z vrha v Walesu leta 2014 - da bodo najprej ustavile reze in nato postopno povečevale izdatke, tako da se bodo približale cilju dveh odstotkov BDP-ja za obrambo, od česar naj bi šla petina za naložbe. "Od vseh zaveznic pričakujem, da bodo to zavezo izpolnile, torej tudi od Slovenije," je poudaril.
Po koncu hladne vojne so skoraj vse evropske zaveznice zmanjševale izdatke, vendar so se nato po priključitvi Krima Rusiji leta 2014 in po splošnem poslabšanju varnostnega položaja v Iraku in Siriji zaradi delovanja teroristične skupine Islamska država odločile, da trend obrnejo, je še spomnil generalni sekretar.
Pahor je dejal, da ne verjame, da bo Slovenija v prihodnjih nekaj letih dosegla zavezniški cilj dveh odstotkov BDP-ja za obrambo, je pa po njegovih besedah izjemno pomembno, da se je ustavilo zmanjševanje obrambne porabe. "Počasi bomo investirali veliko več v obrambo, ne zato, ker to od nas zahteva Nato, temveč zato, ker se soočamo z novimi grožnjami v naši okolici," je poudaril.
Zahvala za sodelovanje na misijah
Stoltenberg se je sicer Sloveniji zahvalil za pomemben prispevek v okviru Nata, pri čemer je poudaril sodelovanje v misiji Odločna podpora v Afganistanu, v operaciji Kfor na Kosovu in v večnacionalni bojni skupini v Latviji. Vse to po besedah generalnega sekretarja kaže, da Slovenija prispeva k skupni varnosti in k skupni obrambi. Kaže tudi, kako zavezništvo deluje, ko 29 zaveznic sodeluje. Slovenija je po Stoltenbergovih besedah del skupnih prizadevanj za prilagoditev zavezništva novemu, zahtevnejšemu varnostnemu okolju z agresivnejšo Rusijo na vzhodu in z nasiljem in terorizmom na jugu, na primer v Iraku in Siriji.
Pahorjev obisk je sicer sploh prvi obisk predsednika republike na sedežu Nata, odkar je Slovenija postala polnopravna članica v zavezništvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje