Ministrstvo za obrambo zaradi nenehnega zniževanja obrambnega proračuna prihodnje leto načrtuje reorganizacijo Slovenske vojske (SV). Obrambni minister Aleš Hojs je napovedal, da se bodo plače znižale za pet odstotkov, kar naj bi dosegli tako z znižanjem dodatkov, ki jih imajo vojaki v določenih formacijah kot tudi z zmanjšanjem števila vojakov. Redna poklicna sestava Slovenske vojske naj bi se skrčila za okoli pet odstotkov, z zdajšnjih 7.500 vojakov na okoli 7.100 ali 7.200 vojakov.

Poleg stalne sestave ima SV tudi pogodbeno rezervo, ki za 11-mesečno pripravljenost in enomesečno usposabljanje prejema med 2.524 in 2.740 evri na leto. Glede varčevanja pri rezervistih pa je minister Hojs precej skrivnostnejši. Povedal je le, da je sprejel odločitev, da tudi na tem področju ne bodo podaljševali določenih pogodb. O konkretnejših številkah pa ni želel govoriti.

Okrnjeno število usposabljanj
Med pripadniki pogodbene rezerve smo dobili namig, da nekaterih predvidenih usposabljanj letos sploh ni bilo in da nihče ne ve, kako bo z možnostjo sodelovanja v rezervi v prihodnje.

"Za leto 2012 smo že končali postopek podaljševanja pogodb. V letošnjem letu smo ohranili število 1.583. V letu 2013 pa se izteče pogodba 1.043 pripadnikom. Pogodbe bomo podaljševali selektivno, predvsem specialistom tehnične stroke, zdravstvenemu osebju in podobno. Pogodbe bomo podaljševali prednostno tistim pripadnikom pogodbene rezerve, ki so razporejeni v enotah, ki morajo doseči končne operativne zmogljivosti," nam je odgovoril tiskovni predstavnik SV-ja Simon Korez.

Nižja plačila in manj rezervistov
Ob ponovnem znižanju mase za plače bi se v prihodnje lahko tudi znižalo število pogodbenih pripadnikov rezervne sestave, pravijo v SV-ju. Sicer so letos usposabljanja rezervistov skrajšali za nekaj dni, nekatera pa so tudi odpovedana.

Med ukrepi pa bo, kot kaže, tudi znižanje plačil rezervistom. "Trenutno znaša plačilo za pripravljenost mesečno 183 EUR neto. V pripravi je novela, ki bi navedeno plačilo zmanjšala za 37 EUR mesečno," pravijo pri Slovenski vojski.

Z rezervo bi lahko varčevali
Velike vojske imajo rezervno sestavo v glavnem z ekonomskega vidika. Rezervisti so enako usposobljeni kot predstavniki poklicne vojske, hkrati pa jih je treba manj plačevati. Po nekaterih podatkih ena enota pogodbene rezerve stane državo polovico manj kot enota stalne sestave. Uporablja pa se za povsem enake namene, razlaga obramboslovec Erik Kopač.

ZDA so, denimo, imele v Iraku dve leti po zasedbi v sestavi svojih oboroženih sil skoraj 70 odstotkov rezervistov. ZDA imajo sicer več vrst rezervistov, tako v vseh rodovih vojske kot tudi nacionalne garde posameznih zveznih držav.

Drugi pomemben vidik pogodbenih rezervistov pa je po Kopačevih besedah pridobivanje strokovnjakov, ki jih vojska potrebuje in jih lahko tako po potrebi uporablja. Slovenska vojska ima denimo majhno zdravstveno službo, zato ima večjo potrebo po zdravnikih.

Slovenija na račun rezervistov ni privarčevala skoraj nič
"Slovenska pogodbena rezerva bi morala biti enaka kot ameriška. Glavne operacije Slovenske vojske so mednarodne mirovne operacije. Toda Slovenija na račun rezervne sestave ni privarčevala praktično nič, saj je na misije poslala le peščico rezervistov," pravi Kopač.

Po podatkih Slovenske vojske je bilo do zdaj na misiji na Kosovu 125 pripadnikov pogodbene rezerve. Trenutno pa jih je osem. V prihodnje nameravajo vključevati tiste rezerviste specialiste, ki jih v Slovenski vojski trenutno nimajo.

Za sodelovanje na misiji na Kosovu je tako med vojaki kot rezervisti vladalo precejšnje zanimanje. Pojavila naj bi se celo trenja med rezervo in stalno sestavo, saj so misije dober vir zaslužka.

"Velika razlika med nami in ameriško vojsko je tudi v tem, da ameriški vojaki, napoteni na mednarodne operacije, dobijo dodatek za bojno delovanje v vrednosti 200, 300 dolarjev. To je ves dodatek k plači," pravi Kopač. Pri nas pa vojaki za sodelovanje na mednarodni operaciji dobijo približno trikrat večjo plačo kot sicer.

Slovenski vojaki med najbolje plačanimi na svetu
"Gre za eno večjih slovenskih sistemskih napak. Če gledamo relativna razmerja, kolikšno plačo imajo vojaki doma in koliko na misijah, ne vem, ali se najdeta dve državi, ki imata tako dobre plače. Sploh znotraj Nata, morda pri kakšni nevtralni državi," opozarja Kopač.

Prav znižanje plač vojakov na misijah pa bi bil morda eden izmed mogočih večjih varčevalnih ukrepov tako pri obrambnem proračunu kot tudi v javnem sektorju. Kopač meni, da bi bila s tem odpravljena tudi anomalija glede pogodbene rezervne sestave, saj ne bi bilo več toliko interesa med poklicno vojsko za odhod na misije.

Skromno usposabljanje
Ena izmed težav slovenske rezerve naj bi bilo tudi usposabljanje. Ameriški rezervisti so pripravljeni skoraj enako kot pripadniki stalne sestave in jih lahko tako rekoč čez noč pošlješ na misijo, poudarja Kopač.

Pripadniki slovenske rezerve, ki so sodelovali na misiji na Kosovu, pa so se morali predtem dodatno usposabljati skoraj tri mesece, da so bili pripravljeni na misijo. Kar je seveda pomenilo dodatne stroške za obrambni proračun.