"Ko smo izvedli vse protokole preverjanja stanja opreme, nismo odkrili ničesar, kar bi motilo nadaljnje stabilno obratovanje Jedrske elektrarne Krško. Delamo na polni zmogljivosti, kot v preteklih dneh, tako tudi nadaljujemo," je za TV Slovenija pojasnil Stanislav Rožman, predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK).
Vplivov na okolje ni bilo. "Jedrska elektrarna Krško je projektirana tudi za najvišje možne hipotetične potrese pri nas, jakosti tudi 7., 8. ali 9. stopnje," je Rožman zagotovil, da lahko NEK v Krškem brez posledic preživi tudi najhujše potrese jakosti 9. stopnje.
Elektrarna deluje varno in zanesljivo, je za Slovensko tiskovno agencijo potrdila tudi predstavnica za odnose z javnostmi Neka Ida Novak. Po njenih besedah bodo v elektrarni vendarle opravili preventivni pregled sistemov in opreme.
Nemoteno delujejo tudi hidroelektrarne
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je za TV Slovenija pojasnil, da je govoril z vodstvom Jedrske elektrarne Krško in dobil zagotovila, da ni nobenih posebnosti. Nemoteno delujejo tudi hidroelektrarne. Preskrba z električno energijo je nemotena in tako bo tudi naprej, je zagotovil minister. Dodal je še, da za to skrbijo dispečerji, ključni ljudje, ki morajo ostati izolirani.
Hrvaško je davi ob 6.24 stresel potres z magnitudo 5,3 in žariščem sedem kilometrov severno od Zagreba, je sporočil evropski sredozemski seizmološki center (EMSC). Potres je bilo čutiti tudi v Sloveniji. Žarišče potresa je bilo 10 kilometrov pod zemeljskim površjem, še navaja EMSC.
Agencija za okolje pa je sporočila, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zaznali potres magnitude 5,1 v bližini Zagreba, 110 km vzhodno od Ljubljane.
Po podatkih Arsa so nato sledili številni popotresni sunki. Najmočnejši med njimi se je zgodil ob 7.01 z magnitudo 4,4. Ocenili so, da intenziteta potresa v Sloveniji ni presegla 5. stopnje po evropski potresni lestvici.
Seizmolog iz Arsovega urada za seizmologijo Mladen Živčić pa je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da so potres najbolj čutili v krajih bližje Zagrebu, kot sta Brežice in Bizeljsko. "Za zdaj nismo dobili poročil o kakršni koli škodi. Glede na to, kakšna je bila moč potresa, škode tudi ne pričakujemo," je pojasnil.
Spomnil je, da smo v Sloveniji leta 1998 imeli še močnejši potres od današnjega. Šlo je za potres z magnitudo 5,6, ki je takrat na veliko noč prizadel Posočje.
Po podatkih Urada za seizmologijo so potres čutili prebivalci celotne Slovenije. Tudi družabna omrežja so polna zapisov ljudi z vseh koncev Slovenije, ki so zjutraj občutili tresenje tal. Iz Dobove, ki je ob meji s Hrvaško, poročajo o glasnem bobnenju, tresenju tal, s polic pa so padali različni predmeti.
Na digitalnih družbenih omrežjih je zaznati tudi poročila o popotresnem sunku, ki se je zgodil malo po 7. uri.
Močan potres, ki je davi stresel Zagreb, v sosednjih in najbližjih posavskih občinah naj ne bi povzročil opazne škode. Najbolj so ga čutili na območju občine Brežice oz. v okolici Dobove, večje škode pa ne pričakujejo, je brežiški župan Ivan Molan povedal za Slovensko tiskovno agencijo.
Na Kozjanskem vznemirjeni, a brez gmotne škode
Potres, ki je stresel Zagreb, so močno čutili tudi v občinah Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah. Po prvih podatkih je potres precej vznemiril občane, škode pa naj ne bi povzročil. Kot je povedala županja Kozjega Milena Krajnc, za zdaj nima podatka, da bi potres povzročil kakršno koli škodo, odpravlja pa se na ogled terena. Župan Podčetrtka Peter Misja je pojasnil, da je že bil na terenu in da na prvi pogled potres ni povzročil nobene škode na objektih. Predstavnica občine Šmarje pri Jelšah Sergeja Javornik je dejala, da so prejeli številne klice vznemirjenih občanov, vendar doslej nihče ni prijavil nobene škode.
Avstrijci pozvali k zaprtju jedrske elektrarne Po potresu so se v Avstriji znova okrepili pozivi k zaprtju Jedrske elektrarne Krško (JEK), ki sicer deluje normalno. "Tokrat se je morda res vse dobro izšlo, ampak kaj pa naslednjič," je za medije dejal koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ). Zatrdil je, da prehod na alternativne vire energije srednje- in dolgoročno gledano nima alternativ. Namestnik štajerskega deželnega glavarja Anton Lang (SPÖ) in njegova strankarska kolegica Ursula Lackner sta opozorila, da je bil JEK grajen za 40 let delovanja, zato ga bo treba v vsakem primeru zapreti do leta 2023. Po mnenju štajerske političarke iz vrst Zelenih Sandre Krautwaschl je današnji potres še en dokaz, kako nevaren je lahko JEK. "Potres bi moral biti opozorilni znak za Slovenijo, da je čas za zaustavitev in zaprtje krške jedrske elektrarne," pa je dodal poslanec FPÖ-ja Walter Rauch. |
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje