"Kot da bi srečal NLP. N kot nedolžna v politiki, L lepa in P pametna." Tako je do takrat neznano odvetnico Katarino Kresal maja 2007, po njeni prvi predstavitvi poslancem LDS-a, opisal takratni strankin poslanec Rudi Moge. Leta 1973 v Ljubljani rojena Kresalova je bila do takrat popolnoma neznana slovenski javnosti in brez slehernih izkušenj v politiki.

Meteorski vzpon Katarine Kresal
Tako kot je bil meteorski njen vzpon v politiko, je bil pred tem tudi v odvetniške in poslovne vode. Po končanem študiju na ljubljanski pravni fakulteti se je leta 1999 zaposlila kot sodna pripravnica na Višjem sodišču v Ljubljani, potem pa je delala kot strokovna sodelavka na oddelku za gospodarske spore Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Leta 2000 je postala samostojna svetovalka za pravne zadeve s področja gospodarskega in korporacijskega prava pri Kapitalski družbi, d. d., Ljubljana. V njenem imenu je bila že pri 27 letih članica nadzornih svetov podjetij Delo Tiskarna, BTC Terminal in Konstruktor. Sledila je "selitev" v zasebni sektor, saj se je leta 2001 zaposlila v podjetju Western Wireless International (WWI), kjer je bila direktorica pravnega oddelka.

Leta 2003 je prišla v odvetniško pisarno Miro Senica in odvetniki - ta je ameriški WWI, lastnika zdaj že propadlega mobilnega operaterja Vega, zastopala v odmevni odškodninski tožbi proti državi. Vplivni in premožni Senica je postal tudi njen partner v zasebnem življenju.

Kapitalski prevzem LDS-a?
Številni so prepričani, da je Kresalovo prav Senica "poslal" v politiko in da je bila v ozadju njene kandidature njegova želja, da bi kapitalsko prevzel LDS, ki se je po izgubi oblasti utapljal v dolgovih - teh sicer še do danes ni odplačal.

Tudi znotraj LDS-a so se v času njene kandidature slišali pomisleki proti njenemu prihodu na čelo stranke, češ da so nekateri v LDS-u stranko Senici "prodali, in sicer zato, da bi sanirali dolgove". Tako Kresalova kot Senica ste te očitke vztrajno zavračala. Dejstvo pa je, da so številna od domnevno spornih dejanj Kresalove povezana prav z njenim partnerjem oz. njegovo odvetniško pisarno: afera Baričevič, afera NPU, afera banka Hypo, sum davčne utaje pri uvozu petih dražjih avtomobilov, kmetija Bužekijan.

Za številne je bilo sporno tudi njeno članstvo v Združenju mladih poslovnežev YES (Young Executives Society). Mediji so tako postali pozorni, da je Senica poleti 2009 v svoji hiši gostil zabavo vplivnih in premožnih članov tega združenja (član je bil tudi Sašo Baričevič). Senica in Kresalova naj bi sicer živela na t. i. veliki nogi. Kmalu po vstopu v politiko so ji njeni nasprotniki začeli očitati njen življenjski slog: drage nakupe v Milanu, kamor naj bi odhajala z najetim letalom, prestižne avtomobile in obleke. Pojavile so se celo govorice o uživanju kokaina, zaradi česar je Kresalova šla na testiranje urina, ki ni pokazal sledov mamil. Zavrnila pa je pozive po testiranju las.

Kresalova kot rešiteljica LDS-a
Kresalova je predsednica LDS-a postala na izrednem volilnem kongresu 30. junija 2007. Za številne v tej stranki, ki se je po volilnem porazu na državnozborskih volitvah znašla v krizi, je predstavljala upanje za preživetje. LDS se po dvanajstletni vladavini namreč ni dobro znašel v opoziciji.

Stranka po odhodu Janeza Drnovška ni imela sreče z izbiro voditeljev. Anton Rop, ki je nasledil Drnovška, je leta 2008 izgubil volitve v boju z Janševim SDS-om. Ropa je nasledil Jelko Kacin, ki pa stranke, ki je pokala po šivih, ni mogel držati skupaj. V letu 2007 je stranko zaradi nezadovoljstva zapustilo veliko vidnih članov in kar 12 njenih poslancev. Nekateri so se zatekli v Pahorjev SD, del je pozneje ustanovil stranko Zares.

LDS je skupaj s SD-jem Boruta Pahorja in Zaresom Gregorja Golobiča pred državnozborskimi volitvami septembra 2008 sestavil nekakšno neformalno predvolilno koalicijo, ki je pozneje dobila vzdevek "levi trojček". Med levosredinskimi strankami je bil LDS na volitvah najmanj uspešen - nekdaj najmočnejša stranka je dobila skromnih 5,2 odstotka glasov, a je v Pahorjevi vladi dobila dva pomembna t. i. represivna resorja - Kresalova je namreč postala notranja ministrica, njen strankarski kolega Aleš Zalar pa pravosodni minister.

Očitki o politizaciji policije
Za kritike vlade, zlasti opozicijo, se zdi nesprejemljivo in tudi nevarno, da ima ena stranka v rokah ti dve ministrstvi, saj naj bi s tem LDS imel nadzor tako nad policijo kot nad sodstvom. Kresalova se je morala tako stalno otepati očitkov, da je politično prevzela policijo oz. da je odgovorna za politizacijo policije.

Ti očitki so v veliki meri povezani s tem, da Kresalova februarja 2009 na razpisu za novega generalnega direktorja policije ni izbrala nobenega kandidata, ampak je vladi predlagala, da naj na mesto novega v. d. generalnega direktorja imenuje Janka Gorška, zatem pa predlagala spremembo zakona o policiji, po kateri se je lahko generalni direktor policije imenoval brez javnega razpisa. Po uveljavitvi novele je Kresalova za generalnega direktorja imenovala svojega favorita Gorška.

Očitki o uporabi policije v politično obračunavanje z njenimi političnimi nasprotniki so se vrstili od začetka leta 2009 naprej. Začelo se je februarja, ko je Goršek zahteval ponovno odprtje predkazenske preiskave o sumih kaznivih dejanj v primeru Marjetice Rupel, žene nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, in to prav v trenutku, ko je Kresalova skupaj z Golobičem nasprotovala temu, da je Rupel Pahorjev posebni odposlanec za zunanje zadeve.

Janša na zaslišanju
Političnega obračunavanja s pomočjo policije je Kresalovo obtožil tudi predsednik SDS-a Janez Janša - kriminalistična policija ga je namreč julija 2009 zaslišala zaradi suma izdaje tajnih podatkov, ko je v oddaji Odmevi bral izjave Kresalove z enega izmed sestankov na vladi avgusta 2007. Policija ni potrdila sumov kaznivega dejanja.

Julija 2009 je imel Janša težave z ministrstvom za notranje zadeve tudi zaradi svoje poroke z Urško Bačovnik. Inšpektorat za notranje zadeve je Janšo pozval k posredovanju podatkov o tem, katera družba za zasebno varovanje je varovala njegovo poroko 4. julija v Drežnici nad Kobaridom, ker naj bi po njihovih informacijah varovanje poroke opravljala družba za zasebno varovanje, ki za to nima ustrezne licence.

Zapletlo pa se je tudi med policijo in tedanjo generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, saj je marca 2009 prišlo v javnost, da je policija pri preverjanju izpiskov telefonskih pogovorov osumljenih v aferi Patria odkrila, da je imela z enim izmed njih stike tudi Brezigarjeva. Ta je navedbe označila za insinuacije. V medijih so se pojavila ugibanja, ali je preiskava povezana z željo po zamenjavi Brezigarjeve.

"To je udarec gospe Kresalove"
Očitki o političnem delovanju policije, za katerim naj bi stala Kresalova, so se pojavili tudi marca 2010 v času policijske preiskave proti poslancu in predsedniku SNS-a Zmagu Jelinčiču zaradi suma podkupovanja v zadevi letalski muzej. "To je udarec gospe Kresalove," je preiskavo proti njemu označil Jelinčič.

Tudi mariborski župan Franc Kangler je maja letos obtožil Kresalovo, da je ona odgovorna za preiskavo proti njemu. Prav tako so se namigovanja o politični motivaciji pojavila tudi pri policijski preiskavi proti poslancu Andreju Magajni. Kresalova je očitke o uporabi policije v politične namene vztrajno zavračala.

Ostri spori z opozicijo se niso dogajali samo zaradi domnevne politizacije policije, ampak tudi zaradi njenega zavzemanja za t. i. izbrisane in istospolno usmerjene. Ministrstvo za notranje zadeve je februarja 2009 začelo izdajati dopolnilne odločbe izbrisanim. Zaradi tega je SDS, ki je svaril pred odškodninami, proti Kresalovi vložil interpelacijo, njeno prvo. Interpelacija, ki jo je DZ obravnaval 1. aprila, je bila neuspešna, saj je za glasovalo 31 poslancev, proti pa 48.

V boju za pravice istospolnih in t. i. izbrisanih
Po izdajanju dopolnilnih odločb je Kresalova pripravila tudi novelo zakona o urejanju statusa t. i. izbrisanih. Novela je bila sprejeta marca lani. SDS in SNS sta vložila zahtevo za referendum, a je ustavno sodišče 15. junija lani odločilo, da bi z zavrnitvijo novele nastale protiustavne posledice, zaradi česar referenduma o t. i. izbrisanih ni bilo.

Duhove v javnosti in politiki buri tudi novi družinski zakonik, katerega največja zagovornica v vladi je bila prav Kresalova, ki je zahteve istospolnih podprla tudi s tem, da je leta 2010 sodelovala na Paradi ponosa. Družinski zakonik, ki daje več pravic istospolnim, je dvignil na noge desnosredinsko opozicijo, Cerkev in nekatere druge verske skupnosti ter katoliške civilnodružbene organizacije.

Poleg zavzemanja za t. i. izbrisane in istospolne je veliko časa in pozornosti namenjala tudi varnosti na cestah in zmanjšanju smrtnih žrtev. Slabo luč na ta njena prizadevanja pa je vrgel dogodek iz marca 2010, ko se je kot potnica v službenem vozilu peljala zelo čez omejitve. Ministrica je zatrjevala, da ni vedela, da je avtomobil peljal tako hitro - obstaja več različic hitrosti: od 166 kilometrov na uro do več kot 200. Na koncu je najkrajšo potegnil voznik avtomobila, ki je ostal brez vozniškega dovoljenja.

Kresalova kot rešiteljica levice?
Čeprav je njena stranka na volitvah komaj prišla v parlament, se je njena moč na levici vse bolj krepila, zlasti zaradi tega, ker je afera Ultra oslabila Golobičev Zares, Pahor pa je zaradi neuspešnega spopadanja s krizo izgubljal zaupanje volivcev. Vse več je bilo namigovanj, da bo levica zamenjala Pahorja s Kresalovo.

Še zlasti so se ti namigi okrepili, ko je Kresalova januarja lani po izboru bralk Jane postala Slovenka leta 2009. Toda tik pred njenim morebitnim vrhuncem, premierskim položajem, je prišlo do prelomnice - najbolj odmevne afere v času Pahorjeve vlade, afere bulmastifi oz. afere Baričevič. Po tej aferi je krivulja Kresalove strmoglavila navzdol.

V aferi sta se pojavili dve glavni vprašanji - kaj se je 2. februarja 2010 dogajalo v garaži na Oražnovi in ali so bili psi spolno zlorabljeni ter kako je mogoče, da je Baričevič pse dobil nazaj, čeprav so isti psi že leta 2006 hudo poškodovali Tržičana Stanislava Megliča. Obe razsežnosti afere sta izjemno škodovali Kresalovi. Pri spornem vračanju psov je slabo luč nanjo metalo dejstvo, da je bil Baričevičev odvetnik Miro Senica, zanj pa je strokovno mnenje o varnosti namestitve psov v lastnikovih objektih izdelal Rajko Rotner, stric Katarine Kresal.

"Beg" Kresalove pred javnostjo
Tudi nejasnosti glede policijske preiskave Baričevičeve smrti niso bile v korist Kresalovi. Že kmalu se je izvedelo, da je Goršek obvestil Kresalovo o Baričevičevi smrti, pojavile so se tudi nasprotujoče si izjave o tem, ali je policija pristojnega tožilca obvestila o sumih spolne zlorabe psov, v javnosti so se celo pojavila namigovanja, da je bil v času dogodka na Oražnovi navzoč Senica, kar je ta odločno zanikal.

Kresalova je povlekla napačno potezo tudi s tem, da se je po dogodku za nekaj dni izognila javnosti in na vrat na nos odšla na dopust v tujino. Šele po desetih dneh, ko je afera že dobila neslutene razsežnosti, je prvič stopila pred novinarje in zanikala vse povezave z afero.

Afera bulmastifi je bila poleg NPU-ja razlog za drugo interpelacijo proti njej, ki so jo 23. marca 2010 vložili SDS, SNS in SLS. Tako kot prva je bila neuspešna tudi druga interpelacija, vendar je bil izid tesnejši kot prvič. 21. aprila 2010 je za njeno razrešitev namreč glasovalo 38 poslancev, 40 jih je bilo proti, devet pa se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi tudi poslanci Zaresa in DeSUS-a.

Sporni najem stavbe NPU-ja na Dimičevi
Na koncu se je izkazalo, da je bil za njeno ministrovanje usoden prav sporen najem stavbe za Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Dimičevi v Ljubljani. Ministrstvo je namreč sklenilo pogodbo o najemu z Igorjem J. Pogačarjem, lastnikom Rama Investa in poslovnim partnerjem odvetnika Senice.

Kresalova je najprej trdila, da ne bi vzela v najem stavbe, če bi bil lastnik njen partner, družinski član ali tesen prijatelj. Pogačarja je najprej označila le za nekdanjo stranko odvetniške pisarne Senica. Toda pozneje se je izvedelo, da je Pogačar družinski prijatelj para Kresal-Senica in da ministrstvo za najem stavbe NPU-ja plačuje 136 tisoč evrov najemnine Pogačarju, ki v skladu z lizingpogodbo plačuje 125 tisoč evrov mesečno Hypo Leasingu. Po dvajsetih letih pa bo lastnik stavbe Pogačar.

Najprej se je zdelo, da tudi afera NPU ne bo usodna zanjo, čeprav sta najem stavbe vzela pod drobnogled Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije. V stranki je imela še vedno podporo, saj je bila 28. maja letos znova izvoljena za predsednico stranke. Dejstvo, da je njen protikandidat Blaž Kavčič, ki je prepričan, da je LDS preveč ujet v interese plenilsko nadarjenih elit, dobil 127 glasov (Kresalova 216), pa kaže na manjšanje podpore.

Po 418 dneh od začetka postopka revizije je Računsko sodišče v torek končno objavilo poročilo. V njem je najemu stavbe NPU-ju na Dimičevi izreklo negativno mnenje, ni pa predsednik sodišča Igor Šoltes zahteval razrešitev Kresalove. Kljub temu je Kresalova premierju Pahorju ponudila odstop, a ga ta ni sprejel.

Dokončen konec ministrske kariere pa je povzročilo v sredo predstavljeno načelno mnenje protikorupcijske komisije, ki je pri najemu stavbe NPU-ja ugotovila znake korupcije. Nekaj ur pozneje je Kresalova nepreklicno odstopila z ministrskega položaja in napovedala, da bo zaupnico iskala tudi v svoji stranki LDS. Sklenila je tudi, da se ne bo vrnila v poslanske klopi, ampak se bo zaposlila na stranki.