Vse t. i. izbrisane v nevladnih organizacijah opozarjajo, naj takšnim ponudbam ne nasedajo, je sporočila Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta. Zavajajoči so vsi oglasi podjetij, ki obljubljajo, da bodo v njihovem imenu uveljavljali odškodnino od države; pa tudi tisti, ki obljubljajo pravno svetovanje.

Odškodninska shema za izbrisane sploh še ni bila pripravljena. Vlada ima za njeno pripravo eno leto časa in dokler ne bo znano, kaj, komu, koliko in pod kakšni pogoji, bo pravno svetovanje v tej zadevi nemogoče. "Dokler vlada ne bo pripravila te sheme, tudi niso možne nikakršne poravnave z državo," še dodaja.

Evropsko sodišče je konec junija odločilo, da mora Slovenija šestim tožnikom (t. i. izbrisanim) plačati po 20 tisoč evrov odškodnine za nematerialno škodo in skupaj 30 tisoč evrov za stroške.
Tožbo je vložilo osem izbrisanih, odškodnino pa je zaradi duševnih travm prisodilo šestim. V dveh primerih odškodnine za psihološko škodo ni prisodilo. Sodišče je za razrešitev vprašanja premoženjske škode oziroma odškodnin državi in tožnikom dalo leto dni časa za dogovor. Slovenija mora v letu dni torej pripraviti sistem odškodnin za izbrisane, sodišče pa v tem času podobnih vlog, ki so že prispele na sodišče, ne bo obravnavalo, je zapisano v razsodbi.