. Na ministrstvu za pravosodje pa pravijo, da to temelji na podatkih, zbranih na podlagi ankete Svetovnega gospodarskega foruma.

Evropska komisija v pregledu stanja v pravosodju članic EU-ja preveri učinkovitost, kakovost in neodvisnost pravosodnih sistemov članic EU-ja.

Glavni razlog za nizko zaznano neodvisnost pravosodja v Sloveniji so vmešavanje ali pritiski vlade in politikov, drugi razlog pa so vmešavanje ali pritiski ekonomskih ali drugih dejavnikov, ugotavlja komisija.

Komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob tem poudarila, da je v dosedanjih pogovorih s slovenskimi oblastmi zaznala zelo močno odločenost sedanje vlade za izboljšanje zaznane neodvisnosti pravosodja v Sloveniji.

Izredno pozitivne ocene
Ministrstvo za pravosodje je ocene Evropske komisije v pregledu stanja pravosodja v Sloveniji označilo za izredno pozitivne. "Na splošno javno mnenje pomembno vplivajo tudi izjave vidnih funkcionarjev oziroma nosilcev političnih in oblastnih funkcij, ki so v preteklem obdobju v svojem slogu pogosto prestopile mejo upravičenosti in dopustnosti. Sem glede na metodologijo iz pregleda stanja sodijo tudi izjave vidnih posameznikov iz gospodarstva," menijo na pravosodnem ministrstvu.

Dodali so še, da pregled stanja opozarja tudi na pomanjkljivo komuniciranje z javnostjo in na pomanjkljivo transparentnost sodstva, zlasti glede objavljanja prvostopenjskih sodb. Na tem področju pa so predvideni ukrepi ministrstva letos zelo jasni.

V sodelovanju z Inštitutom Jožefa Stefana nameravajo nadaljevati delo pri t. i. pravosodnem supervizorju - sistemu avtomatizirane anonimizacije, ki bo omogočil objavljanje sodb vseh prvostopenjskih sodišč, gre pa tudi za spremembe sodnega reda za doslednejše izvajanje javnosti sojenja ter uvedbo možnosti podajanja ločenih mnenj vrhovnih sodnikov po vzoru ustavnega sodišča.

Med najboljšimi pri sodnih zaostankih
Slovenija se je po navedbah ministrstva še posebej dobro odrezala pri reševanju sodnih zaostankov. V pravdnih civilnih in gospodarskih zadevah je tako Slovenija na drugem mestu med vsemi državami članicami in reši na letni ravni petino več zadev, kot jih prejme.

Pri stečajnih postopkih pa se je Slovenija uvrstila na drugo mesto med vsemi članicami EU-ja glede poplačila upnikov in trajanja insolvenčnih postopkov. To je po navedbah ministrstva rezultat številnih sprememb na področju insolvenčnih postopkov v zadnjih letih, krepitve specializacije, informatizacije in drugačne organizacije njihovega vodenja.

Odlični rezultati so Sloveniji priznani tudi na področju upravnega spora, slovensko upravno sodstvo je namreč prvo v EU-ju po hitrosti reševanja upravnih sporov, so še dodali na ministrstvu.

Ugotovitve pozdravlja tudi vrhovno sodišče
Ugotovitve Evropske komisije je pozdravilo tudi slovensko vrhovno sodišče. Kot so sporočili, kažejo vsi objektivno merljivi kazalniki na nenehno izboljševanje delovanja sodstva. "Slovenija je večinoma uvrščena v zgornjo polovico držav, zato izstopa del, ki se nanaša na zaznavo neodvisnosti sodstva in sodnikov, saj je tu Slovenija uvrščena neprimerljivo nizko," so med drugim zapisali na vrhovnem sodišču.

Obenem so dodali, da ima slabo dojemanje neodvisnosti sodstva med prebivalstvom negativen vpliv na legitimiteto sodišč. "V sodstvu se zavedamo, da gre za pomembno področje, zato smo ga ob otvoritvi sodnega leta 2016 opredelili kot eno izmed prednostnih področij," so še zapisali na vrhovnem sodišču.