Vsaj trije notarji dolgujejo državi med trideset in sto tisoč evri neplačanih davkov, podatkom RTV Slovenija pritrjujejo na pravosodnem ministrstvu. Notarska zbornica po razkritju napoveduje ostre ukrepe že do konca leta.

Pregled davčnih dolžnikov je razkril štiri slovenske notarje, ki imajo do države neporavnane dolgove. Breda Horvat in Boris Kosi sta bila po nedavno objavljenih podatkih Finančne uprave državi 25. novembra več kot 90 dni dolžna med 50 in 100 tisoč evri, Stanislav Krainer pa med 30 in 50 tisoč evri. Javno dostopni podatki kažejo, da so se v zadnjem obdobju celo selili v višje razrede dolžnikov, natančnih podatkov zaradi davčne tajnosti Finančna uprava javnosti ne posreduje. Eden med njimi je takoj po prejemu prošnje za pojasnilo uredil odprta vprašanja s finančno upravo.

Notarska zbornica bo ukrepala do konca leta
"To je nedopustno, zato nimamo pridržka, da bodo postopki stekli takoj," je ob razkritju podatkov odločna predsednica Notarske zbornice Sonja Kralj. Z davčnim dolgom notarji ne samo krnijo ugled notarstva, temveč izrecno kršijo kodeks notarske etike, ki v 40. členu zahteva, da mora notar "redno in popolnoma plačevati prispevke zbornici, zavarovalne premije kot tudi pravočasno in popolnoma odvajati vse pologe ter izpolnjevati davčne obveznosti." Notarji morajo po njenem tudi zaradi svoje funkcije zelo natančno izpolnjevati te zahteve, zato so od dolžnikov zahtevali in že dobili pojasnila.

Dolg državi ni podlaga za razrešitev
Ministrstvo za pravosodje je po naših opozorilih o davčnih neplačnikih od notarjev zahtevalo pojasnila, vendar za zdaj še ne bo ukrepalo, saj nima zakonske podlage. "Zgolj obstoj notarja na seznamu davčnih dolžnikov ne pomeni avtomatizma, da je izpolnjen pogoj za razrešitev," pojasnjuje Evelin Pristavec Tratar z ministrstva za pravosodje. Vsekakor pa to vpliva na javno zaupanje, ki ga notar mora imeti, da lahko opravlja funkcijo, in ga predpisuje tudi zakon. Tako zdaj čakajo najprej na odločitev notarske zbornice in razmišljajo o spremembah zakonodaje, ki bi plačane davke uvrstila tudi med pogoje za opravljanje funkcije notarja. Medtem pa davčni dolžniki med notarji nemoteno nadaljujejo svoje delo, ki ga opravljajo prav v imenu in s pečatom države, ki ji dolgujejo.

Težka izterjava zaradi poslovanja z gotovino
V celotnem obdobju notarji, ki predstavljajo državo pri potrjevanju listin, opravljajo delo v imenu Republike Slovenije ne glede na to, da prav tej državi dolgujejo. Po neuradnih informacijah je notarje, katerih dolgove je po javno dostopnih podatkih običajno izredno težko izterjati, saj poslujejo z gotovino in večinoma premoženja nimajo napisanega nase. Prav tako jih upniki, v tem primeru država, ne morejo poslati v stečaj. Prav zato je dolg tako težko izterjati.

Dolgujejo državi, s katero poslujejo
Za vsa podjetja v državi velja, da v primeru 50 ali več evrov neporavnanih obveznosti do države ne smejo več poslovati z državo. Iz vseh javnih razpisov morajo biti njihove ponudbe samodejno izločene, zaradi česar je padla v vodo tudi, denimo, dobava prestižnih vozil BMW slovenski vladi. To pa ne velja za odvetnike in notarje, saj njihovih storitev zakon ne zadeva. Tako je tudi iz podatkov Supervizorja razvidno, da so notarji davčni dolžniki v zadnjem letu brez težav prejemali nakazila javnih zavodov, državnih organov in lokalne skupnosti (nekateri zbrani v tabeli).

Neporavnani davki kljub velikim prihodkom
S prošnjo za pojasnila smo se obrnili tudi na vse notarje, davčne dolžnike. Notar Boris Kosi je pojasnil, da je obrazložitev in razloge za nastali davčni dolg poslal ministrstvu in zbornici. "Osebno pa naj povem, da davčni dolg redno in v skladu z zmožnostmi odplačujem, davčni dolg pa je nastal zaradi objektivnih okoliščin, ki niso povezane z mojim delom," pojasnjuje Boris Kosi, ki ima po neuradnih podatkih zaradi težkih okoliščin tudi najbolj trdne razloge za nastanek dolga, kar je razvidno tudi iz nizkih prihodkov v zadnjih dveh letih. Pri notarjih Bredi Horvat in Stanislavu Krainerju takšnih razlogov iz poslovanja ni razbrati, saj imata prek dvesto oziroma štiristo tisoč evrov letnih prihodkov. Na prošnjo za pojasnila nista odgovorila.

Poslovanje notarjev davčnih dolžnikov

*Prihodki predstavljajo vsa prejeta denarna sredstva (celoten promet, torej ne le zaslužek)