Statistični urad Republike Slovenije je Slovence o pismenosti nazadnje spraševal v okviru popisa leta 1991, med vprašane pa je že takrat vključil le prebivalce, stare več kot 15 let, ki niso imeli izobrazbe ali pa so končali do tri razrede osnovne šole. Med vprašanimi je bilo 7.234 nepismenih, od tega 60 odstotkov med vprašanimi brez izobrazbe.

Surs ob popisu prebivalstva leta 2002 ni več spraševal o pismenosti, kot vzrok pa navedel statistično neznačilnost pojava in dolgo tradicijo obveznega osnovnošolskega izobraževanja.

ZN: Pismenost za vse še nedosežen cilj
Vendar pa pismenost za vse po podatkih Združenih narodov ostaja nedosežen cilj, ki ga ovirajo neprimerne strategije in podcenjevanje obsega in zapletene naloge opismenjevanja vseh ljudi na svetu. Zadnji podatki ZN-ja kažejo, da je pismenih štiri milijarde ljudi, obdobje med letoma 2003 in 2012 pa je razglašeno za desetletje pismenosti.

Pismenost pomeni po opredelitvi Unesca "sposobnost pisati in brati, z razumevanjem kratkih stavkov v posameznikovem vsakdanjem življenju". Po podatkih Unesca je bilo v letih 2000 in 2004 nepismenih 18,2 odstotka ljudi, starih 15 let in več. Največ nepismenih je bilo v Afriki (40,1 odstotka), najmanj pa v Evropi (1,3 odstotka). V Severni in Južni Ameriki je nepismenega 6,5 odstotka prebivalstva, v Aziji pa je takih 21 odstotkov. Unescovi podatki tudi kažejo, da je med nepismenimi večina žensk.

Mladi štrlijo iz povprečja
Da nepismenost v Sloveniji med mladimi ni več sporno vprašanje, kažejo tudi izidi mednarodne raziskave bralne pismenosti (PIRLS), v kateri med 40 državami sodeluje tud Slovenija. Raziskava, ki je zajela podatke iz leta 2006 je pokazala nadpovprečne rezultate slovenskih šolarjev, ki so izkazali enake dosežke kot šolarji iz Škotske, Francije in Poljske in se uvrstili višje od Španije, Belgije, Norveške, Romunije, Gruzije in Makedonije. Poleg tega so slovenski učenci v primerjavi z raziskavo iz leta 2001 zelo napredovali, bolje so se odrezali le Rusi, Honkonžani in Singapurci.

Mnogi odrasli funkcionalno nepismeni
Drugačno sliko pa kaže raziskava o pismenost odraslih iz leta 1998. Ta je pokazala, da med 65 in 70 odstotki odraslih Slovencev nima dovolj znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil. Pri tem gre tudi za sposobnost razumevanja in izpolnjevanja obrazcev in uporabo osnovnih računskih operacij. Za dvig funkcionalne pismenosti odraslih je ministrstvo za šolstvo leta 2007 sprejelo nacionalno strategijo za razvoj pismenosti.

A.K.K.