Po petkovem incidentu v Ljubljani, ko je napadalec ranil dva policista, se namreč zastavlja vprašanje, zakaj policista nista nosila neprebojnih jopičev, čeprav je policija vedela za grožnjo z orožjem. Kot je znano, je 69-letni moški v petek streljal na policista, nato pa umrl zaradi policijskega strela.

MMC je o tem povprašal policijo, a so nam z generalne policijske uprave odvrnili, da več za zdaj ne morejo povedati, ker dogodek še preiskujejo. Vsekakor pa nameravajo na novinarski konferenci v torek javnosti razložiti vse o uporabi zaščitnih jopičev in prisilnih sredstev.

Bi bilo bolje uporabiti paralizator?
Pojavlja se tudi vprašanje, ali je bilo streljanje na napadalca (in posledično njegova smrt) edina možnost za rešitev položaja. Goran Klemenčič, državni sekretar na notranjem ministrstvu, je na vprašanje, ali bi uporaba električnega paralizatorja preprečila napadalčevo smrt, dejal, da evropske policije teh naprav praviloma ne uporabljajo.

Zdajšnje vodstvo pa je na začetku mandata sprejelo odločitev o njihovem umiku s testiranja, vendar pa to, kot je dejal Klemenčič "ni in ne bi moglo vplivati na dogodke petek."

Milijon evrov vsako leto naslednjih nekaj let
Milijon evrov, kolikor jih je letos zagotovljenih za dodatno opremo policistov, je po Klemenčičevih besedah največji znesek za ta namen v zadnjem desetletju, objavljen pa je tudi že javni razpis za nakup novih zaščitnih sredstev. Policisti naj bi tako 200 neprebojnih srajc in 520 neprebojnih jopičev (500 samo za potrebe uniformirane policije) dobili najpozneje v začetku naslednjega leta, del opreme pa naj bi dobili novembra.

Klemenčič: Stategije opremljanja policistov (še) ni
Klemenčič je še dodal, da slovenska policija ni nikoli imela strategije opremljanja, kot jo ima slovenska vojska, in da jo je začela pripravljati šele zdajšnja administracija. Dokument naj bi bil sprejet jeseni.

Policisti bi sicer potrebovali 4.522 kosov zaščitnih jopičev in telovnikov, kar pomeni "slab milijon evrov letnih investicij v nadaljnjih nekaj letih," je dejal Klemenčič. Dodal je še, da je razvoj slovenske policije v preteklih letih stagniral, kar nameravajo zdaj spremeniti, petkov dogodek pa bodo uporabili v pogajanjih za čimvečji delež proračunske pogače.

Sindikat policije: Oprema zastarela
Sindikat policije je pa je obenem na vlado naslovil odprto pismo, v katerem opozarja, da je za varnost policistov na terenu slabo poskrbljeno, saj je njihova oprema močno zastarela.

Kot pravijo v sindikatu, sta se pred kratkim zgodila dva medijsko odmevna dogodka, in sicer incident na mejnem prehodu Dobova, ko so preprečili eksplozijo bombe (pozneje se je izkazalo, da je imel hrvaški državljan v načrtu celo atentat na premierja Pahorja), in streljanje v bližini Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, v katerem sta bila ranjena dva policista. Ne gre le za to, da smo za tako nevarno delo premalo nagrajeni, težava je predvsem neustrezna zaščita, saj imamo pogosto na voljo zastarelo, neuporabno opremo, zatrjujejo.

"Nič nimamo proti slovenskim vojakom, ki sodelujejo v mednarodnih mirovnih misijah, in strinjamo se, da je treba zaščititi njihova življenja tudi z oklepnimi vozili (patriami)," pravijo, a dodajajo, da bi za ceno le enega oklepnika lahko opremili 3.500 policistov z najsodobnejšimi neprebojnimi zaščitnimi jopiči.

Vlado tako pozivajo, naj izpolni dane obljube in policiji omogoči učinkovito in varno opravljanje nalog.

Napadov na policiste nekoliko več
Število kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja in napadov na policiste se je sicer v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo, in sicer s 109 na 118 kaznivih dejanj oziroma za dobrih osem odstotkov.

Največ napadov se je zgodilo v prometu, na cestah, parkiriščih, v zasebnih stanovanjih, gostinskih lokalih, na športnih prizoriščih in v prostorih policije. Glede na delovno področje je bilo največ napadov pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter obravnavi cestnoprometnih prekrškov in kaznivih dejanj.

V prvem polletju uporabili manj prisilnih sredstev kot lani
Kako pogosto pa pri svojem delu policisti sploh uporabijo prisilna sredstva in s tem tvegajo potencialno nevarnost? Kot je razvidno iz poročila za prvo polletje letošnjega leta, so policisti v tem obdobju prisilna sredstva uporabili v 2.391 primerih, kar je za dobrih devet odstotkov manj kot v istem obdobju leto prej. Njihova uporaba je bila v veliki večini ocenjena kot strokovna in zakonita. Le v sedmih primerih je bila ta nestrokovna, a zakonita, v dveh pa strokovna, a nezakonita.

Največ tovrstnega dela so imeli policisti na območju Policijske uprave Ljubljana (skoraj 34 odstotkov primerov) in Policijske uprave Maribor, najmanj pa na območju PU-ja Postojna (1,34 odstotka) in Generalne policijske uprave.

Posledice uporabe prisilnih sredstev (prvo polletje letos)

Tudi v letu 2008 je padel le en opozorilni strel. Nazadnje so tako, če ne upoštevamo petkovega streljanja, policisti orožje uporabili pred dvema letoma na območju Brežic, ko so ubili moškega, ki je aktiviral bombo, že pred tem pa je grozil, da se bo razstrelil, saj je imel na sebi tri zavitke eksploziva.