Ankete napovedujejo tesen izid pred torkovimi volitvami, pet mesecev po volitvah, na katerih se je 69-letni Netanjahu sicer oklical za zmagovalca, a mu ni uspelo sestaviti koalicijske vlade, zato so njegovi poslanci in podporniki izglasovali razpustitev kneseta.

Sorodna novica Izraelski zid na Zahodnem bregu: varnost ali zemlja in demografska slika?

Če tega ne bi storili, bi izraelski predsednik Reuven Rivlin mandat za oblikovanje vlade podelil vodji druge največje stranke.

"Zmaga Netanjahujevega Likuda je mogoča, a še zdaleč ne zagotovljena, tako da bo šlo na nož," je za Reuters povedal Abraham Diskin, profesor politologije na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu.

Potencialni konec Netanjahujeve dobe po njegovih desetih zaporednih letih na oblasti sicer najverjetneje ne bi pomenil kakšnih dramatičnih sprememb v politiki Izraela do najbolj vroče točke – mirovnega procesa s Palestinci, ki je propadel pred petimi leti.

Največji tekmec ostaja Modro-belo zavezništvo

Odnosi z ZDA bodo prav tako v vsakem primeru verjetno ostali nespremenjeni (beri: dobri), ne glede na to, da ima Netanjahu izrazito tesen odnos s predsednikom Donaldom Trumpom.

Likudov največji tekmec je sredinsko Modro-belo zavezništvo, ki ga vodi nekdanji načelnik generalštaba izraelske vojske Beni Ganc, ki se je v svoji kampanji močno osredotočil na obtožbe korupcije, ki se jih otepa Netanjahu.

A Netanjahujeva politična usoda bi bila lahko na koncu prepuščena skrajno desni stranki Izrael Beitenu, ki jo vodi nekdanji obrambni minister Avigdor Lieberman.

Po aprilskih volitvah je bil prav Lieberman tisti, ki je blokiral Netanjahujeve poskuse oblikovati koalicijo, pri čemer se je skliceval na neskladja s premierjevimi ultraortodoksnimi zavezniki. Srž neskladja je bila zakonodaja o obveznem služenju vojske za skrajno pravoverne Jude.
Ankete kažejo, da se bo Izrael Beitenu na novih volitvah še bolje odrezal.

Napovedal priključitev Jordana

Netanjahu je usmeril vse sile v predvolilno kampanjo, da bi se ognil ponovitvi leta 1999, ko je izgubil oblast proti takratnemu vodji laburistov Ehudu Baraku. V zadnjih tednih je tako opravil več ur pogovorov v živo tako na TV-kanalih kot na družbenih omrežjih.

Ta teden je tudi napovedal svojo namero po priključitvi doline reke Jordan na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razburil Palestince in preostale arabske voditelje, po drugi strani pa močno osrečil svoje najbolj zagrete desničarske privržence.

Izraelski politični komentatorji so napoved označili za jasen poskus lobiranja za glasove skrajno desnih strank.

Dolina reke Jordan, ki meri 2.400 kvadratnih kilometrov, je ob meji z Jordanijo in predstavlja okoli 30 odstotkov Zahodnega brega, okoli 90 odstotkov doline pa je po sporazumu iz Osla pod neposrednim izraelskim nadzorom.

Tkanje vezi v tujini

Netanjahu si je med kampanjo tudi skušal utrditi državniško podobo, zato je bil prejšnji teden v Veliki Britaniji na pogovorih z britanskim premierjem Borisom Johnsonom in ameriškim obrambnim ministrom Markom Esperjem, v četrtek pa se je v Rusiji sešel s tamkajšnjim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Netanjahu je vseskozi poudarjal tudi svoje tesne odnose s Trumpom in je v ta namen razobesil plakate, na katerih se rokuje s predsednikom ZDA.

Izid torkovih volitev bo sicer verjetno zelo podoben tistemu po aprilskih volitvah, saj sta največji stranki, desničarski Likud in sredinsko Modro-belo zavezništvo, kot rečeno, povsem izenačeni, tako da možnost tretjih
volitev ni povsem izključena.

Pred petimi meseci se je večina Izraelcev sprijaznila s tem – naj jim je bilo to všeč ali ne –, da je Netanjahu dobil še ene volitve. Zdaj so znova pred odločitvijo, za koga glasovati, pri čemer pa številni kolebajo, ali bi sploh odšli na volišča.

Napoveduje se tesen izid

Netanjahu je po aprilskih volitvah dobil mandat za sestavo vlade, ker je bil blok desničarskih in verskih strank močnejši od skupine sredinskih, levičarskih in arabskih strank. Netanjahu je zaradi tega v parlamentu dobil več priporočil za sestavo vlade kot njegov tekmec Ganc.

Kot napoveduje Tamar Herman s centra za javno mnenje in politične raziskave Guttman, bo eden ključnih vidikov volilna udeležba. V nasprotju s preteklimi volitvami je aprila volilna udeležba upadla, Hermanova pa pričakuje, da bo tokrat še nižja. Nižjo udeležbo je zlasti pričakovati med izraelskimi Arabci, ki so razočarani nad svojim vodstvom.

Prav tako je manj zanimanja za volitve na sredini in levici političnega spektra. Številni imajo namreč vtis, da so volitve že vnaprej izgubljene, pojasnjuje analitičarka.

Tudi profesor Jonatan Rinhold z univerze Bar Ilan se strinja, da bo udeležba verjetno nižja, zlasti med levosredinskimi volivci. "Če bo volilna udeležba nizka, bodo imele od tega koristi desničarske in verske stranke," je ocenil. Verske stranke imajo iz ideoloških razlogov v povprečju zvestejše volivce, to pričakuje tudi na tokratnih volitvah.

Kljub temu je prepričan, da desničarski in verski blok ne bo osvojil večine in Netanjahu bo "bodisi odstopil ali pa bo od Likuda dobil nož v hrbet".

V tem primeru pričakuje oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bi vključevala Likud pod novim voditeljem, Modro-belo zavezništvo ter desničarski Izrael Beitenu.