Na Univerzo v Ljubljani je v tem semestru prišlo več kot 1000 izmenjalnih študentov. V javnih študentskih domovih je zanje rezerviranih 400 postelj, kar pomeni, da se jih mora več kot polovica znajti sama. Foto: BoBo
Na Univerzo v Ljubljani je v tem semestru prišlo več kot 1000 izmenjalnih študentov. V javnih študentskih domovih je zanje rezerviranih 400 postelj, kar pomeni, da se jih mora več kot polovica znajti sama. Foto: BoBo
Daphne in Evelin je nazadnje pomagala sreča - skupaj s kolesom sta najeli še stanovanje. Foto: Televizija Slovenija

"Mislim, da sva pisali na več kot 50 elektronskih naslovov. Poklicali sva najmanj 20 številk iz oglasov. Vsakič sva dobili odgovor, da ne sprejemajo tujih študentov ali da iščejo najemnike za 11 mesecev ali dlje."

Daphne in Evelin, študentki z Nizozemske
V javnih študentskih domovih imajo prednost slovenski študenti. Foto: BoBo
Tudi slovenski študenti, ki odhajajo na študijsko izmenjavo v tujino, se spopadajo s podobno težavo, saj vse več stanodajalcev sobe zaradi večjega dobička in razmaha spletnih platform, kot sta Booking in Airbnb, vse raje oddaja turistom. Po njihovih pripovedovanjih je tako predvsem na Zahodu, v vzhodni Evropi imajo zagotovljenih več postelj v študentskih domovih. Foto: BoBo
"Največkrat zagotavljamo nastanitve tam in v tistih prostorih in tistih stanovanjih, ko že imamo dobre izkušnje. V okolici seveda vedo, da mi potrebujemo te nastanitve, tudi pridejo in povedo, da imajo te možnosti," pravijo na primorski univerzi. Foto: BoBo
Natalia
Skupini študentov iz Češke in Slovaške je eden od stanodajalcev odpravil z besedami, da beguncev ne želi, pravi študentka Natalia. Foto: Televizija Slovenija
Država želi privabiti še več tujih študentov, a kje bodo vsi spali? Foto: BoBo

"To krepi visokošolski prostor, izboljšuje možnosti za študij, izboljšuje študentske izkušnje - izmenjavo znanja, če želite in je v skladu z našo strategijo internacionalizacije."

državi sekretar na ministrstvu za šolstvo Jernej Štromajer o tem, zakaj si država želi še več tujih študentov
Generacija dijakov, ki se zdaj lahko vpiše na visokošolski študij, je trenutno najmanj številčna. Po letu 2023 pa bo začelo število študentov izrazito naraščati. "Če imamo zdaj težave z zmogljivostmi, bomo imeli izjemne težave čez toliko let," opozarjajo na univerzah. Foto: BoBo

Tudi nizozemski študentki, Daphne in Evelin, ki sta v okviru mednarodne izmenjave Erasmus v Slovenijo prišli za nekaj mesecev študirat na Fakulteto za družbene vede, sta, ko bi že morali sedeti na predavanjih, še vedno mrzlično iskali streho nad glavo.

"Mislim, da sva pisali na več kot 50 elektronskih naslovov. Poklicali sva najmanj 20 številk iz oglasov. Vsakič sva dobili odgovor, da ne sprejemajo tujih študentov ali da iščejo najemnike za 11 mesecev ali dlje. Pogosto sploh nisva dobili odgovora. Ignorirali so naju," pripovedujeta.

Podobno je doživljala tudi češka študentka Natalia: "Klicala sem približno 30 telefonskih številk in pisala na kakih 20 elektronskih naslovov. Prišla sem s skupino prijateljev iz Slovaške in Češke. Vsi skupaj smo gotovo poklicali kakih sto številk."

202 klica v 24 urah
O velikem povpraševanju po študentskih sobah priča tudi oglas za oddajo stanovanja v Ljubljani, dovolj velikega za tri študente. Lastnica je oglas za stanovanje objavila dan pred začetkom študijskega leta, ob desetih zvečer. Telefon ji je skoraj pregorel.

V 24 urah je dobila 202 klica, 50 elektronskih sporočil in 30 SMS-sporočil. Študenti so jo praktično moledovali, naj se odloči prav zanje. Med njimi so bili tudi tujci, ki so v Slovenijo prišli v okviru mednarodne študijske izmenjave Erasmus. Bili so osupli, kako težko je najti prosto sobo v Ljubljani.

"Beguncev" in Rusinje niso hoteli
"Če smo dobili odgovor, so nam sporočili, da oglas več ne velja ali da stanovanja ne želijo oddati študentom, ker je prelepo urejeno. En odgovor nas je močno razočaral. Rekli so, da ne želijo beguncev,"
naša češka sogovornica opisuje svojo slabo izkušnjo.

Tuji študenti se morajo pogosto soočati s takimi, tudi neprimernimi in celo nestrpnimi odzivi, opozarjajo v Mednarodni pisarni Univerze v Ljubljani.

"Kličejo, stanodajalci se jim ne javljajo na telefon. Ko slišijo, da je tuji študent, ga preprosto zavrnejo. Imeli smo primer študentke, ki študira v Pragi, je pa po rodu Rusinja. In je imela rezervirano sobo, je po spletu rezervirala, ko pa je prišla sem v Ljubljano, ji je rekla, da ker je Rusinja, je pa noče imeti," nad predsodki stanodajalcev zmajuje z glavo Helena Deršek Štuhec.

V študentskih domovih imajo prednost slovenski študenti
Tujim študentom v okviru izmenjave - takih je v tem semestru v glavno mesto Slovenije prišlo več kot 1000 - sicer ponujajo tudi možnost namestitve v študentskih domovih, a postelj tam ni dovolj za vse.

"Slovenski študentski domovi so prvotno namenjeni slovenskim študentom, ti imajo prednost. Univerza v Ljubljani ima dogovor s študentskimi domovi za 400 postelj za tuje študente, za tuje izmenjalne študente. Teh 400 je že polnih, imam rezervno listo stotih, ki čakajo, če si bo kdo premislil," pojasnjuje.

Vse več sob gre turistom
Med čakanjem na proste postelje so tuji študenti prisiljeni bivati v hostlih ali najeti stanovanje prek spletnih platform, kot sta Booking in Airbnb. A tam se, kot opažajo na ljubljanski Univerzi, stanodajalci raje odločajo za oddajo v turistične namene, saj je tako dobiček večji. In tako študenti pogosto ostanejo pred zaprtimi vrati.

"Predvidevamo, da je tudi to razlog - zmanjšanje ponudbe. Da je Airbnb veliko odnesel od teh najemniških stanovanj, ki bi bila drugače na voljo," povzema Deršek Štuhčeva.

Tako je tudi na Obali, kamor tuji študenti prihajajo v okviru izmenjave Univerze na Primorskem.

Doris Božič v Kopru sobe oddaja že več kot 20 let: "Najprej smo oddajali v zimskem času izključno študentom in v poletnem času turistom, ker Koper nekako turistično ni bil zanimiv za zimski čas. Medtem ko Koper postaja vsak dan zanimivejše mesto, vedno več je dogodkov in ljudje se radi vračajo tudi v zimskih časih, zato smo večji del nastanitev namenili turističnim nastanitvam, medtem ko smo en del vseeno pustili za študente."

V nasprotju z mnogimi drugimi stanodajalci ima Doris najraje prav študente z izmenjave Erasmus , ki pridejo v zimskem semestru, saj ji v poletnem času tako ostane ves prostor za turiste: "Zato je meni osebno zanimivo to, da pač dam študente do februarja, potem pripravimo in potem štartamo z novo turistično sezono".


Pri njej zdaj bivata tudi študenta Diogo s Portugalske in Justus iz Litve, ki sta s svojo stanodajalko zelo zadovoljna, saj pravita, da se lahko kadar koli obrneta nanjo za nasvet ali pomoč.

Na Obali manj prostora, a tesneje povezana skupnost
Doris Božič je bila eno izmed imen na seznamu potencialnih najemodajalcev, ki ga je mednarodna pisarna Univerze na Primorskem poslala prihajajočim študentom Erasmusa. Med njimi je bil tudi Dušan iz Srbije. "Iz pisarne so ponudili, da mi pošljejo seznam stanodajalcev. Tam sem našel stanodajalca in se sam vse lepo dogovoril z njim," je zadovoljen.

Tako pripoveduje tudi Marina iz Ukrajine: "Obrnila sem se na stanodajalca. Odgovoril mi je na vsa vprašanja, in tako sva sklenila pogodbo. Z iskanjem sobe ni bilo težav. Mednarodni pisarni se zahvaljujem za zelo koristne informacije."

Mednarodni pisarni primorske univerze delo lajša manjša in tesneje povezana skupnost na Obali.

"Največkrat zagotavljamo namestitve tam in v tistih prostorih in tistih stanovanjih, ko že imamo dobre izkušnje. V okolici seveda vedo, da mi potrebujemo te nastanitve, tudi pridejo in povedo, da imajo te možnosti, in tako organiziramo za študente tuje," pojasnjuje prorektorica Sonja Rutar.

V okviru primorske univerze študira 5000 študentov, od tega je že 10 odstotkov tujih. In tako kot v Ljubljani postelj ni dovolj za vse.

"Lahko bi trdila, da je pri nas največja težava z nastanitvami, ker nimamo dovolj postelj za svoje lastne študente. Mi imamo 384 lastnih postelj, potem imamo tudi sporazume z zasebniki - to je približno 600, pa vendarle. Imamo še tudi možnost nastanitev v dijaških domovih, vendar to ni dovolj za vse naše študente. Mi bi potrebovali za nastanitev 1000 dodatnih kapacitet, zagotovo. Mest, postelj. In zato bi potrebovali tudi nove stavbe, nove nastanitve. To je naša želja in potreba v prihodnosti," pravi Rutarjeva.

Dolgo tako ne bo šlo več naprej
Število tujih študentov vztrajno narašča, prostih postelj zanje pa je na trgu vse manj. "Če bo postalo to trend, bomo morali nekaj ukreniti. Z občino stopiti v stik, z ministrstvom za šolstvo, da nam odobri več sob v študentskem domu," ji v Ljubljani pritrjuje tudi Helna Deršek Štuhec.

Na ministrstvu za šolstvo zatrjujejo, da se problema zavedajo. "Vedno lahko debatiramo, koliko postelj bomo namenili za študente Erasmusa, koliko jih bomo namenili za slovenske študente. Za vse v obeh primerih nikoli žal, trenutno vsaj, ni dovolj mest. Številka 400 je bila dogovorjena predhodno, pred časom tega ministrstva," pojasnjuje državni sekretar Jernej Štromajer.

Da bodo povečali prostor v javnih študentskih domovih, so zapisali tudi v koalicijsko pogodbo. Prav tako, da bodo povečali število najemnih neprofitnih stanovanj za mlade - s tem bi se sprostila tudi prosta stanovanja na trgu za študente.

Pomagala jim je sreča
Do takrat pa se bodo študenti pri iskanju stanovanja morali zanašati na svojo iznajdljivost in srečo. Študentke iz Češke in Nizozemske so stanovanje sicer našle, a bolj po naključju.

"To je bil čudež. Poklicala sem žensko. Rekla sem si, da bo ta zadnja. Sicer bi se vrnila domov. Ženska mi je odgovorila. Bila je zelo resna in prijazna. Stanovanje je zelo prijetno. Mesečna najemnina je zame malo previsoka, a ker moram študirati, sem morala ponudbo sprejeti," pripoveduje Natalia.

"V mestu sva si izposodili kolo. Tam je bil moški, ki sva mu povedali, da imava težave z iskanjem stanovanja. Odgovoril je, da nama lahko odda stanovanje, vendar se bova lahko vselili šele 21. oktobra. Tako smo se dogovorili. Bilo je povsem po naključju. Imeli sva veliko srečo," se strinjata tudi Daphne in Evelin.

Država si želi še več tujih študentov
Vendar srečna naključja ne smejo in ne morejo biti rešitev. Ta mora biti sistemska. Država želi namreč privabiti še več tujih študentov ... "To krepi visokošolski prostor, izboljšuje možnosti za študij, izboljšuje študentske izkušnje - izmenjavo znanja, če želite in je v skladu z našo strategijo internacionalizacije," so prepričani na ministrstvu za izobraževanje.

A poleg števila tujih študentov bo naraslo tudi število domačih. Generacija dijakov, ki se zdaj lahko vpiše na visokošolski študij, je trenutno najmanj številčna. Po letu 2023 pa bo začelo število študentov izrazito naraščati. "Če imamo zdaj težave s kapacitetami, bomo imeli izjemne težave čez toliko let. Tako da na to nismo pripravljeni. In bi bilo treba vložiti veliko sredstev v infrastrukturo, zato ker nam bo zmanjkalo zmogljivosti v prihodnje. Vsem, najverjetneje," opozarja prorektorica Rutarjeva.
Zato bi morali vsi pristojni rokave zavihati že danes. Nove študentske postelje se namreč ne bodo čez noč postlale same.

"Mislim, da sva pisali na več kot 50 elektronskih naslovov. Poklicali sva najmanj 20 številk iz oglasov. Vsakič sva dobili odgovor, da ne sprejemajo tujih študentov ali da iščejo najemnike za 11 mesecev ali dlje."

Daphne in Evelin, študentki z Nizozemske

"To krepi visokošolski prostor, izboljšuje možnosti za študij, izboljšuje študentske izkušnje - izmenjavo znanja, če želite in je v skladu z našo strategijo internacionalizacije."

državi sekretar na ministrstvu za šolstvo Jernej Štromajer o tem, zakaj si država želi še več tujih študentov