Vladna strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva je že v prvem študijskem letu dosegla povečanje števila tujih študentov, kar je tudi eden izmed ciljev strategije. V študijskem letu 2016/2017 je bilo tako vpisanih 4.319 tujih študentov oziroma skoraj 500 več kot v lanskem študijskem letu, ko je bilo vpisanih 3.885 tujih študentov.

Med tujimi študenti, ki študirajo v Sloveniji, je več kot tri četrtine državljanov držav nekdanje Jugoslavije. Med njimi je največ študentov iz Hrvaške in Makedonije, sledijo pa jim Srbija, Kosovo in Črna gora. Dobrih 14 odstotkov tujih študentov pa prihaja iz držav, ki niso članice EU-ja ali Evropskega gospodarskega prostora, med njimi jih je največ iz Rusije, sledijo pa ji Turčija, Ukrajina, Nepal, Iran, Kitajska, Indija in Egipt.

Pogostejša zloraba dovoljenj za delo
Čeprav so na ministrstvu za izobraževanje zadovoljni s povečanjem števila tujih študentov na slovenskih izobraževalnih ustanovah, pa obenem opozarjajo na tveganje fiktivnih vpisov. Na to so jih med drugim opozorili z ministrstva za zunanje zadeve, ko bodoči študentje vpis na fakulteto izkoristijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje in odhod v drugo državo EU-ja.

Zloraba študija za pridobitev dovoljenja za prebivanje ni najpogostejši način vstopa v EU, saj tu še vedno prednjači vstop prek podjetij in dovoljenj za delo, obravnavali pa so tudi več primerov sklenitve navidezne zakonske zveze, poudarja Tomaž Pavček z Generalne policijske uprave.

Več študentov iz Indije, Nepala in Bangladeša
Po podatkih ministrstva za zunanje zadeve je bilo v letu 2016 od 33.518 izdanih dovoljenj za prebivanje 2.622 dovoljenj izdanih študentom držav nečlanic EU-ja in 2.101 dovoljenje študentom iz držav, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora - ti prejmejo zgolj potrdilo o bivanju zaradi študija. So pa v zadnjem letu zaznali znatno povečanje števila študentov iz Nepala, Indije in Bangladeša. Teh je bilo še v letu 2015 20, leto pozneje pa se je njihovo število povečalo na 171.

Policisti so zato pozornost posvetili tem študentom in opravili poizvedbe o njih, Pavček pa poudarja, da poizvedbe še potekajo, zato ugotovitev še ne morejo podati. "Lahko pa povemo, da sta v Novi Gorici od 30 študentov ostala le dva." Pavček ob tem poudarja, da gre tu za ljudi, ki imajo sorodnike v drugih državah EU-ja in si tudi želijo priti v te države, a na tamkajšnje univerze niso bili sprejeti.

Izkušnje iz tujine zahtevajo previdnost
Po zakonu o tujcih morajo tuji študentje iz tretjih držav za pridobitev dovoljenja za prebivanje v Sloveniji imeti veljavno potno listino, urejeno zdravstveno zavarovanje, ki krije nujne zdravstvene storitve v Sloveniji, in zadostna sredstva za preživljanje v Sloveniji, ki znašajo 292,56 evra mesečno. Manica Razpotnik z ministrstva za notranje zadeve ob tem poudarja, da se dovoljenje lahko naknadno tudi razveljavi, če pozneje ne izpolnjuje več enega izmed pogojev.

Pavček sicer poudarja, da fiktivni vpisi v Sloveniji še ne predstavljajo množičnega primera zlorab. Opozarja pa na izkušnje iz tujine, zlasti iz Velike Britanije, kjer so že zaprli ustanove, ki so pod krinko izobraževanja omogočale tujcem vstop v državo. Pavček ob tem poudarja, da "moramo biti previdni, da se ne bo tudi pri študiju zgodilo tako kot pri podjetjih, kjer smo postali znani kot vstopna točka v EU".

Prav zato so na ministrstvu za izobraževanje organizirali posvet s predstavniki izobraževalnih ustanov, saj želijo poiskati rešitve, kako bi preprečili fiktivne vpise, ne da bi pri tem znatno omejili ali zavrli internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva. Pavček izobraževalnim ustanovam svetuje, da spremljajo tuje študente in njihovo opravljanje študijskih obveznosti in podrobno preverijo njihovo dokumentacijo. "Priporočljivo pa je tudi opraviti pogovore s tujimi študenti in ugotoviti njihove načrte in ambicije."

Preverjanje navzočnosti za tujce?
A predstavniki izobraževalnih ustanov so ob tem skeptični glede možnosti preverjanja dokumentacije tako zaradi kakovosti morebitnih ponaredkov kot tudi neodzivnosti tujih izobraževalnih ustanov pri poizvedbah o istovetnosti listin. Kot predlog preventivne rešitve je bila omenjena tudi možnost preverjanja znanja tujega jezika pri pristojnem predstavništvu Slovenije, ki izda dovoljenje za bivanje. Pri tem pa je predstavnica ljubljanske pravne fakultete opozorila, da je pri iskanju rešitev potrebna previdnost, "da ne bi bili na koncu vsi tuji študentje obravnavani kot kriminalci".

Pred uvedbo sistemskih preventivnih rešitev pa tako ministrstva kot tudi policija pozivajo izobraževalne ustanove k tesnejšemu sodelovanju z državnimi organi. "Če opazite, da neki tuj študent ne hodi na predavanja in ne opravlja svojih študijskih obveznosti, obvestite policijo," je pozval Pavček in dodal, da so v Mariboru prav s preverjanjem navzočnosti tujih študentov odkrili primer zlorabe vpisa za pridobitev dovoljenja za prebivanje.