Prvi podpisnik novega odprtega pisma je politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, med podpisniki pa so tudi nekdanji premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk ter pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar. Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter številni drugi.

Sorodna novica V Kijev se je vrnil slovenski veleposlanik Tomaž Mencin

Pismo v osmih točkah poudarja, da se ne sme "izgubiti izpred oči" dogajanje v Ukrajini, ki se že četrti mesec sooča z brutalno rusko agresijo. Čeprav v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti ruskega napada na suvereno državo Ukrajino, pa se skupna želja po prekinitvi nasilja in miru ne sme uresničevati brez Ukrajincev, "ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet".

"Če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti. V nasprotnem primeru se bo slej ko prej izkazalo, da gre le za premor pred novim napadom ali celo za mir, kakršen vlada na pokopališčih," so zapisali.

"Če bi se Ukrajinci ob začetku ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače," so še navedli.

"Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir," poudarjajo in dodajajo, da to pomeni, da je treba "ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago".

Priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije po koncu hladne vojne "ni bil vselej ustrezen in spoštljiv do občutljivosti ruske javnosti in naroda". "Toda narobe bi bilo, če bi kot suho zlato posvojili razlage sedanjega ruskega vladajočega režima o občutku ogroženosti zaradi širitve evroatlantskih povezav proti vzhodu Evrope kot motorju njegovih neracionalnih odločitev," poudarjajo.

Odziv na poziv dvajseterice

Tokratno pismo je očitno tudi odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, profesor socialne psihologije in kolumnist Vlado Miheljak, sociologa Rastko Močnik in Rudi Rizman in pisateljica in antropologinja Svetlana Slapšak.

Podpisniki so v tem pozivu zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil "neizbrisen vojni zločin", a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil samo podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja.

Pozvali so k iskanju alternativnih pristopov, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom, a po drugi strani so izrazili tudi razumevanje do ruskega stališča, da je treba ustaviti širjenje Nata na Vzhod.

"Prekinitev sovražnosti, umik okupacijskih sil in implementacija minških sporazumov za vzhod Ukrajine iz leta 2014 in 2015 realno niso mogoči, če ne bosta obe državi dobili mednarodnih varnostnih jamstev. Ta za Rusijo vključujejo prekinitev nadaljnjega širjenja zveze Nato in ameriške vojaške navzočnosti proti ruskemu ozemlju. V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela," so zapisali.

Podpisniki najnovejšega pisma, ki ga je prvi podpisal Luka Lisjak Gabrijelčič, tovrstno držo označujejo za "münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil". Pozivajo, da se Slovenija temu odločno zoperstavi. "Polom 'sporazumov' iz Minska nam dokazuje, da takšen format ne vodi ne v stabilnost ne v mir, temveč služi zgolj za upravičevanje kršitev mednarodnega prava in vodi k nadaljnji agresiji," poudarjajo.

V vladnih strankah zadržani do odprtih pisem glede Ukrajine

Vladni stranki Gibanje Svoboda in Levica sta zadržani do obeh odprtih pisem glede politike do Ukrajine, ki so ju na vlado naslovili vidni slovenski intelektualci in politiki.

Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je v imenu največje parlamentarne stranke dejal, da z nobenim pismom ne soglašajo v celoti. Na vprašanje, kakšno stališče bo vlada zavzela do dodatnega oboroževanja Ukrajine, je Žavbi dejal, da tovrstne dobave še iz časa preteklega mandata potekajo normalno, pri tem pa je dodal, da verjame, da si kaj več od tega Slovenija ne more privoščiti, saj da ne razpolaga z zadostnimi količinami opreme.

Žavbi je poudaril, da se mu zdi pomembno, da Slovenija pomaga Ukrajini predvsem z razvojnimi, humanitarnimi in postkonfliktnimi metodami oz. sredstvi, glede odnosa do Rusije pa je dejal, da je treba težiti k temu, da se sprti strani usedeta za mizo in se začneta pogovarjati.

Ob tem je pozdravil napoved premierja Roberta Goloba, ki je dejal, da se bo stališče Slovenije do vojne v Ukrajini oblikovalo v odboru državnega zbora za zunanjo politiko.

Golobovo napoved je z odobravanjem pospremil tudi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je ponovil, da stranka nasprotuje dodatnemu oboroževanju, ki po njegovem prepričanju gre na roko predvsem vojaški industriji.

Vatovec je poudaril, da je treba v Ukrajini čim prej najti pot do premirja, kar pa bo po njegovih besedah zahtevalo, da tako Rusija kot Ukrajina in Nato popustijo v delu svojih zahtev. Glede odprtih pise je za obe dejal, da sta pomanjkljivi.

Pri tem je opozoril na trpljenje, ne samo tistih, ki so ujeti v vojni, ampak tudi vseh Evropejcev in prebivalcev drugje po svetu, ki zaradi vojne v Ukrajini čutijo posledice inflacije.

Kritike iz opozicije

Poziv dvajseterice novi vladi, med njimi sta tudi Kučan in Türk, naj poišče alternativne pristope k ukrajinski vojni, se je prejšnji konec tedna odzvala tudi opozicija. Predsednik NSi-ja in nekdanji obrambni minister Matej Tonin je na Facebooku zapisal, da v Sloveniji "obstaja krog različnih levih 'intelektualcev', ki verjamejo, da je vzrok za napad Rusije na Ukrajino širitev zveze Nato na vzhod", ter da so za dolgotrajnost vojne krivi Ukrajina in zahodni zavezniki, "ki z dobavami orožja in materialno pomočjo pomagajo državi, da ustavi brutalno rusko agresijo in zavaruje svojo neodvisnost". Dodal je, da gre brez dvoma za "sprevrženo logiko", ki je po njegovem mnenju uvod v razpravo o tem, da bi Slovenija morala izstopiti iz zveze Nato.

Tonin je dodal, da imamo moralno in zgodovinsko dolžnost, da pomagamo Ukrajini po svojih najboljših močeh. "Gre za naše temeljne vrednote, na katerih je nastala tudi Slovenija," je zapisal in dodal, da je ključno vprašanje, "ali smo jih pripravljeni braniti z dejanji ali le z besedami".

Nekdanji premier Janez Janša pa je na Twitterju zapisal, da je poziv, da se Ukrajini ne pomaga več z orožjem, "neposredna podpora Putinovi agresiji, podpisana s strani tistih, ki so ustanovili Gibanje Svoboda in ki neposredno vplivajo na delo slovenske vlade".

Branko Grims iz vrst SDS-a je nedvoumno podprl petdeseterico, ki je podpisala drugo pismo, rekoč: "Realna pot je žal samo ena, in to zagotovo ni tista, ki je v prvem pismu." Po njegovem prepričanju je treba doseči premirje, a do tega lahko pride samo, če se predhodno vzpostavi ravnovesje sil na bojišču.

Podobno stališče je zavzel poslanec NSi-ja Janez Žakelj, ki je izrazil prepričanje, da mora EU pokazati enotnost pri podpori Ukrajini.

Golob želi razpravo na odboru za zunanje zadeve DZ-ja

Sorodna novica Golob: Stališče do Ukrajine bo oblikovano na odboru za zunanje zadeve

Predsednik vlade Robert Golob se je na polemike odzval v ponedeljek v Mariboru. "Ne jemljem si pravice in je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko Slovenije, zato sem kot odziv na pismo vladi podal zahtevo, da se skliče odbor za zunanje zadeve," je dejal Golob. Pri tem je poudaril, da je parlament edino mesto, kjer imajo politiki pravico in dolžnost razpravljati o tovrstnih zadevah.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je v izjavi za RTV Slovenija ponovila, da skupni cilj še vedno ostaja iskanje možnosti, da bi Rusijo spravili nazaj za pogajalsko mizo. "Zunanja politika Slovenije bi morala biti osredinjena na humanitarno in razvojno pomoč," je dejala.

Fajon je po srečanju z luksemburškim zunanjim ministrom Jeanom Asselbornom dejala, da bo v naslednjih dneh oblikovala strateški svet, kjer bo večji del pogovorov namenjen prav obravnavi vsebine obeh pisem. Na razprave namerava povabiti tudi avtorje pisem.