V svoji zahtevi so postavili referendumsko vprašanje, ki se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-2), EPA 1067-V, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?«

Vlagatelji namreč poudarjajo, da zdaj veljaven zakon o RTV Slovenija, ki so ga poslanci sprejeli v prejšnjem mandatu in ki je bil 25. septembra 2005 potrjen tudi na referendumu, na evropsko primerljiv način ureja organiziranost in dejavnost javnega zavoda. Zato se jim spreminjanje statusa Radiotelevizije v pravno osebo javnega prava ne zdi primeren.

Med drugim pa jih moti tudi določilo, da bo "Radiotelevizija Slovenija zagotavljala širok nabor vsebin pripadnikom narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov), kljub dejstvu, da niso ustavno določene manjšine". Hkrati pa se sprašujejo, ali bosta sestava programskega sveta in način imenovanja njegovih članov zagotovila pluralnost medijskega prostora ter politično neodvisnost zavoda.

Zahteva v presojo zakonodajno-pravni službi
Zakon sicer nalaga, da državni zbor razpiše zakonodajni referendum, če to zahteva najmanj tretjina poslancev, državni svet ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Pred odločanjem o razpisu referenduma mora svoje mnenje podati zakonodajno-pravna služba, ki odloči, ali zahteva izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje (predlog mora biti obrazložen, vsebovati mora tudi jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma), predsednik državnega zbora Pavel Gantar pa mora zahtevo uvrstiti tudi na naslednjo sejo DZ-ja.

"Nekateri členi kažejo na obliko delniške družbe"
Poslanci so zahtevo za razpis referenduma vložili takoj po seji državnega sveta, na kateri svetniki niso sprejeli veta na zakon o RTV Slovenija. Odložilni veto so zavrnili z 18 glasovi proti in s 13 za.

V imenu predlagateljev veta je svetnik Rajko Fajt povedal, da obstajajo glede statusa RTV-ja številne nejasnosti. "Za RTV kot neposrednega proračunskega porabnika velja drugačen sistem financiranja, določajo pa ga zakoni o javnem financiranju, kar nakazuje na delovanje RTV-ja v obliki javnega zavoda, če gremo naprej pa vidimo, da nekateri členi kažejo na organizacijsko obliko delniških družb," je pojasnil.

Za sui generis statusom RTV-ja se po njegovih besedah skriva organizacijska shema delniške družbe, kar pa v zakonu ni zapisano, ker potem ne bi mogli pobirati naročnine. Dotaknil se je tudi nadzornega sveta RTV-ja, ki naj bi imel po novem zakonu sedem članov, od katerih naj bi tri imenoval državni svet, enega pa vlada, zaradi česar je po njegovem težko govoriti o nepolitičnem vplivu na RTV.

Zakon predvideva preoblikovanje statusa RTV-ja
Zakon o RTV Slovenija predvideva, da se ta iz javnega zavoda preoblikuje v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Takšen "status dvoživke" je po mnenju predlagateljev veta zelo problematičen, saj bo RTV Slovenija postala "finančno avtonomna organizacija, ki ima tudi možnost odsvojitve premoženja".

Sicer pa je tudi predlagatelje veta zmotilo, da zakon določa, da bo RTV Slovenija zagotavljala širok nabor vsebin za prebivalce iz nekdanjih republik SFRJ-ja, čeprav nimajo statusa ustavne manjšine. Fajt je tukaj pojasnil, da bo verjetno treba za "vsako skupino oblikovati uredništva in nato je samo še korak od tega, da bo to treba zapisati v ustavo in bo vsem skupaj treba dati možnost, da se pojavijo tudi v parlamentu".

Širca: Zakon zagotovilo za avtonomno delovanje RTV-ja
Ministrica za kulturo Majda Širca je ob tem pojasnila, da jo veseli, da je komisija za kulturo podprla zakon, kot je bil izglasovan. Zakon je po njenih besedah zelo zahteven, pripravljali pa naj bi ga na "edini higieničen in pravi način". Priprava je bila po njenem mnenju izčrpna in usklajena s strokovno javnostjo, tudi s sindikati.

Izpostavila je vprašanje, "ali je javni zavod, kot je bil definiran pred 30 leti, še primeren za kulturne in tudi druge ustanove, še posebej za RTV". Prepričana je, da je status, kot ga določa novi zakon, "garant za avtonomno delovanje RTV-ja kot pomembne institucije, ki deluje pod okriljem zakona o javnih zavodih, hkrati pa zakon uporablja dobre rešitve, ki veljajo za gospodarske družbe".

"Moramo uveljaviti fleksibilnejšo ureditev"
"Uporabljamo samo tista določila iz zakona o gospodarskih družbah, ki pomenijo večjo odgovornost upravljavcev in večjo transparentnost. Prepričani smo, da moramo uveljaviti fleksibilnejšo ureditev. Težko govorimo o nejasnosti ureditve, strah o reformah pa je bil v tem prostoru zmeraj prisoten," je dodala.