Levica točnega izida glasovanja ni javno predstavila. Novoizvoljena koordinatorka stranke in ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi za javnost dejala le, da je za izvolitev potrebna absolutna večina od 49 članov sveta stranke in delegatov, in da je ona to prejela. Protikandidatu Mihi Kordišu se je zahvalila za dobro tekmo, odhajajočemu Luki Mescu pa, da je iz protisistemske stranke oblikoval najprej parlamentarno, nato pa še vladno stranko, ki si prizadeva za dostojno življenje ljudi ter za naravo. Eden njenih prvih korakov bo, da bo šla "na teren" in se pogovorila s članstvom ter lokalnimi odbori.
Optimistično napoveduje, da bodo v stranki v prihajajočem dvoletnem mandatu Levico pokazali kot "platformo raznolikih levih glasov, ki združuje in ki bo postala še pomembnejša politična sila na levi in kot taka nastopila tudi na vseh naslednjih volitvah".
Za namestnico koordinatorice je svet stranke izvolil poslanko Natašo Sukič.
Kordiš je v svojem imenu in v imenu "levega krila stranke" čestital za pošteno zmago. V tem času se je izkazalo, da Levica deluje kot široka pahljača odtenkov rdeče in tako se mora nadaljevati, je izjavil. Obenem pa je poudaril, da stranka nikoli ne sme pozabiti, kdo je, od kod je prišla, na svoje korenine. Slovenska država po njegovih besedah potrebuje močno levo stranko, zato jo bodo gradili naprej, "in to skupaj". In da bi dosegli to enotnost, se bodo v naslednjih dneh usedli in se pogovorili, "kako bomo stranko vračali na levo in na teren". V odgovoru na novinarsko vprašanje je še zavrnil špekulacije o domnevni možnosti razkola: "Enotnost stranke ni bila nikoli pod vprašajem."
Mesec: Moja prezenca je postala preveč polarizirajoča
Mesec, tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter podpredsednik vlade, ki je bil ves čas prvi obraz stranke in je stranko popeljal v vlado Roberta Goloba, se tokrat za vnovično kandidaturo na čelu stranke ni odločil. Razloge za svoj odhod je predstavil s primero iz slovenske politike. Ena najhujših stvari, ki jim je bil priča v zadnjih 20 letih, je bilo to, da se ljudje niso znali spopasti z lastnim egom. Borut Pahor je vedno počel to, kar je dobro zanj, Janez Janša pa tisto, kar je dobro za stranko, medtem ko sta bila država in skupnost vedno v drugem planu, je zatrdil Mesec. Levica pa je s tranzicijo dokazala, da se lahko ravna drugače. Pojasnil je, da je njegova desetletna prisotnost na čelu stranke postala preveč polarizirajoča, zato se je umaknil v dobro kolektiva. Še naprej pa ostaja del stranke in minister. Bo ostal tudi podpredsednik vlade? Kar se tiče Levice, da, je ob tem navrgla Asta Vrečko.
Levica je imela volilni kongres že junija, takrat je od 25 voljenih članov sveta stranke mandat dobilo 15 predstavnikov tako imenovanega levega krila, kritičnega do Meščevega vodenja.
Desetletna zgodovina stranke
Levica je sicer v skoraj desetih letih obstoja šla čez številne transformacije. Politični začetki njenih ustanovnih članov segajo v čas protestov in vstaj, ki so, skupaj s poročilom komisije za preprečevanje korupcije, odnesle drugo vlado Janeza Janše. Tudi na valu protestnih gibanj se je oblikovala Združena levica – koalicija štirih političnih skupin, ki je svoj prvi nastop na parlamentarnih volitvah leta 2014 kronala s šestimi poslanci.
Uspehu so sledili spori, v Združeni levici so zznali več odhodov, težav na kongresih, na enem od dogodkov je prišlo celo do prerivanj. Temu je leta 2017 sledila ustanovitev Levice, nastale z združitvijo dveh političnih skupin znotraj Združene Levice, in sicer Iniciative za demokratični socializem (IDS) in Stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS).
Kot samostojna stranka je Levica z devetimi osvojenimi poslanskimi mandati parlamentarni prag prvič prestopila na državnozborskih volitvah leta 2018. Po koalicijskih pogajanjih je kot pogodbena zunajkoalicijska partnerica podprla vlado pod vodstvom Marjana Šarca, a ob nezmožnosti sodelovanja in usklajevanja različnih interesov med koalicijskimi partnericami prva odtegnila podporo vladi. Na zadnjih parlamentarnih volitvah pa je z osvojenimi petimi poslanskimi mandati za las prestopila parlamentarni prag in po koalicijskih pogajanjih stopila v vlado Roberta Goloba.
Kdo je Asta Vrečko
Asta Vrečko se je rodila 13. avgusta 1984 v Celju. Po diplomi iz umetnostne zgodovine se je zaposlila kot mlada raziskovalka na oddelku za likovno pedagogiko ljubljanske pedagoške fakultete Univerze. Leta 2014 je doktorirala na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete in se nato tam zaposlila kot docentka in znanstvena sodelavka. Raziskovalno se ukvarja s slovensko in jugoslovansko umetnostjo 20. stoletja, piše na spletnih straneh vlade. Delovala je tudi kot likovna kritičarka, sodelavka Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki in zunanja sodelavka akademije za likovno umetnost in oblikovanje niverze v Ljubljani, sodelovala z nevladnimi organizacijami ter pri številnih razstavah in večjih projektih v osrednjih slovenskih kulturnih institucijah in v tujini. S kuratorsko ekipo je leta 2021 predstavljala Slovenijo na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah.
V državno politiko je stopila skozi velika vrata - neposredno na ministrski položaj, ko je junija lani prevzela vodenje resorja za kulturo.
Odmevni politični manevri
Njen mandat na čelu ministrstva za kulturo je doslej v veliki meri zaznamovala pot do uveljavitve novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO), odmevala pa je tudi odločitev o združitvi Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve, ki ga je ustanovila prejšnja vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše, v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Ob tem se je večkrat znašla na tnalu opozicije, združitev omenjenih muzejev je bil eden glavnih očitkov iz interpelacije celotne vlade, ki so jo v parlamentarni postopek vložili poslanci SDS-a. V NSi-ju pa so interpelacijo spisali tudi zoper ministrico, a pod njo niso uspeli zbrati zadostnega števila poslanskih podpisov.
Vrečkova je sicer dolgoletna aktivistka, bila je članica Delavsko-punkerske univerze in ustanovna članica Iniciative za demokratični socializem (IDS), predhodnice Levice. Med letoma 2018 in 2022 je bila tudi mestna svetnica Levice v Mestni občini Ljubljana in članica več mestnih odborov. V stranki je bila tudi koordinatorica strokovne skupine za kulturo, leta 2021 pa so jo člani sveta stranke, po tistem, ko ne Miha Kordiš ne Violeta Tomić nista prejela zadostnega števila glasov, izvolili za namestnico koordinatorja stranke.
Še bolj levo v Levici?
Tako ji gotovo niso tuje razmere v stranki, v kateri se, kot kaže, močno krešejo mnenja o njeni nadaljnji poti. "Mislim, da bi lahko s svojim delom povezala stranko, uskladila različne poglede in Levico peljala na novo pot," je Asta Vrečko ocenila v nedavnem pogovoru za Delo.
To bo ob pozivih dela članstva s poslancem Kordišem na čelu o repozicioniranju stranke na levo in dejstvu, da se javnomnenjska podpora stranki vse od zadnjih parlamentarnih volitev giblje okoli parlamentarnega praga, vse prej kot enostavna naloga.
A Vrečkova napoveduje, da bo svoj mandat na čelu Levice usmerila v utrditev stranke na terenu. Med prvimi koraki novega vodstva tako napoveduje odhod na teren, pogovor s članstvom in lokalnim odbori. Ob nastopu mandata napoveduje spremembe znotraj stranke, ob tem pa zagotavlja, da bo stranka aktivno nadaljevala delo tako v vladi kot v poslanski skupini.
Poznavalci notranjih razmer v stranki v njej vidijo "organsko naslednico" Mesca, zadostno število glasov za izvolitev na čelo Levice pa naj bi torej kazalo tudi na to, da je dosedanje vodstvo kljub kritikam po mnenju večine članstva stranko peljalo v pravo smer. Protikandidat Vrečkovi za mesto koordinatorja je bil namreč ravno Kordiš, ki zadostnega števila glasov ni dobil.
Vprašanje pa je, kako uspešna bo Vrečko pri nagovarjanju javnosti. Mesca so ob njegovih političnih začetkih tako analitiki kot javnost in celo politični nasprotniki zelo hitro označili za sposobnega politika mlade generacije, medtem ko bo Vrečko morala svojo prepoznavnost do volitev še zgraditi. Javnost jo je namreč bolje spoznala šele ob nastopu ministrske funkcije. Na nekaterih javnomnenjskih lestvicah se je sicer že prebila pred Mesca, a še vedno kotira med okoli 15. in okoli 20. mestom.
A Asta Vrečko optimistično napoveduje, da bodo v stranki v prihajajočem dvoletnem mandatu Levico pokazali kot "platformo raznolikih levih glasov, ki združuje in ki bo postala še pomembnejša politična sila na levi in kot taka nastopila tudi na vseh naslednjih volitvah".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje