Obravnavo deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu so preložili na eno izmed prihodnjih sej. Odbor za notranjo politiko mora namreč še obravnavati uskladitveno dopolnilo.

Za razpravo o vojnih zakonih je bilo sicer namenjenih 14 ur, vendar so jo poslanci končali že prej, saj je bila zadnja razprava o predlogu zakona o vojnih grobiščih, ki so ga predlagali koalicija in poslanci SLS-a, precej kratka. Ob obstrukciji SDS-a se je končala že po predstavitvi mnenj poslanskih skupin.

Dva predloga za napis
Novela zakona o vojnih grobiščih med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki bi stala na Teharjah, in spomenika vsem žrtvam, ki bi ga postavili v Ljubljani. Zakon vsebuje tudi predloge spominskih napisov na obeh spomenikih. Na skupni spomenik v Ljubljani bi tako napisali verz Otona Župančiča "Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.", na povojna grobišča pa napis "Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja". Za osrednji spomenik vsem žrtvam vojn v glavnem mestu in gradnjo osrednje kostnice bi iz proračuna za leto 2010 namenili do 550.000 evrov.

Predlog zakona o žrtvah vojnega nasilja so konec maja vložile štiri koalicijske stranke (SD, LDS, Zares in DeSUS) in SLS, njena bistvena novost pa je po besedah Mirana Potrča (SD) ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Novele ne podpirajo SDS-ovi poslanci, ki ji očitajo diskriminacijo do žrtev partizanov. Isti poslanci so ob predstavitvi stališča poslanskih skupin napovedali obstrukcijo razprave. Medtem pa je Miran Potrč (SD) dejal, da je želja predlagateljev, da bi predlog novele predstavljal vsebino, "namenjeno pravični kvalifikaciji žrtev in njihovih pravic, ne pa tudi ideološkemu boju".

Šesti člen ostaja nespremenjen
Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja ne spreminja do zdaj najspornejšega 6. člena zakona, ki določa, da statusa žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja. Temu členu najbolj nasprotuje SDS, ki meni, da bi bilo treba v zakonu natančneje določiti, kaj tako sodelovanje sploh pomeni.

France Cukjati (SDS) tako pravi, da se z novelo zgolj nadaljuje ločevanje žrtev in kršenje načela enakosti pred zakonom, saj predlog diskriminira žrtve, ki so jih ubile partizanske enote.

Kot so ugotovili predlagatelji zakona, je morebitnih upravičencev do dosmrtne mesečne rente danes le še okrog 4.000, kar bi pomenilo okoli 40.000 evrov letno. Ker se ob uveljavitvi zakona števila upravičencev utegne še povečati, načrtujejo še dodatna sredstva, vendar ne več kot deset tisoč evrov. Novela tudi jasno določa, koliko bi namenili vsakemu oškodovancu:

Totalitarizmi razdelili poslance
Precej dolga razprava o totalitarizmih je razdelila poslance. Poslanci SDS-a in SLS-a so zahtevali, da se vse totalitarizme obsodi, medtem ko koalicija in SNS menita, da je seznanitev z njo dovolj.

Predlagatelji, SDS in SLS, so zahtevali, da parlament Resolucijo o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu podpre. Po njihovem mnenju bo tako državni zbor obsodil vse režime, ki temeljijo na zanikanju osebne svobode in teptanju osnovnih človekovih pravic. Predlagajo tudi, da 23. avgust postane slovenski dan spomina na vse žrtve totalitarnih režimov prejšnjega stoletja.

Vendar pa je na seji odbora za notranjo politiko prišlo do preglasovanja in posledično do spremembe naslova in prvega poglavja predloga resolucije o totalitarizmu. Poslanci bodo tako glasovali zgolj o sklepu, s katerim odbor predlaga, da se državni zbor z resolucijo le seznani. Odbor je predlagal tudi nov naslov resolucije. Ta bi se namesto Resolucija o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu imenovala Deklaracija o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

Razpravo je začel France Cukjati, ki je dejal, da bi obsodba totalitarnih režimov za slovensko državo delovala kot zdravilo.

Kres: Sprejetje je nujno
V imenu poslanske skupine SLS-a je Gvido Kres dejal, da bi bilo sprejetje resolucije nujno, saj izraža podporo in spoštovanje vsem žrtvam totalitarnih režimov. Glede na to, da so resolucijo EP-ja podprli vsi slovenski poslanci, tudi ne vidi razloga, da je ne bi podprl slovenski državni zbor. Kres je še dodal, da je "treba ohraniti spomin na preteklost, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave".

Janez Janša (SDS) opozarja, da so resolucijo zavrnili le v dveh prestolnicah, Ljubljani in Moskvi, medtem ko drugje "ni vzbudila velikega zanimanja, še manj pa velikega zavračanja". Po njegovem resolucija zgolj priporoča neko ravnanje, kot primer pa izpostavlja priporočilo o zaznamovanju dneva žrtev totalitarističnih režimov, ki ga je vlada ignorirala, kar jo "oddaljuje od evropskega vrednostnega okvira" in kar bo "slej ko prej pripeljalo do konfliktov".

Bojan Kontič je v imenu poslanske skupine SD-ja dejal, da resolucije niso sprejmali v nobeni izmed 19 držav EU-ja, ki jih je v raziskavo zajel raziskovalni sektor DZ-ja. SD sicer brez pomislekov obsoja vse zločine totalitarnih režimov, ne more pa "pristati na podmeno", da so bile zgodovinske okoliščine v vseh državah enake.

"Edini, ki o tem razpravljamo v parlamentu"
Po besedah Cvete Zalokar Oražem v Zaresu obsojajo vse totalitarizme, vključno s komunizmom, moti pa jih, da skušajo predlagatelji resolucijo Evropskega parlamenta (EP)izkoristiti za notranjepolitične cilje. Tudi Zalokar Oražmova je spomnila na to, da so z razpravo edini v EU-ju, ki o tem razpravljajo v parlamentu. Poslanka je spomnila še, da besedilo evropske resolucije "ne upošteva specifičnosti in razlik pri obsojanju totalitarizmov".

O neobravnavi resolucije v preostalih državah je govoril tudi Joško Godec, DeSUS. V stranki se sicer pridružujejo stališču vlade o obsodbi vseh oblik nasilja, vendar tudi mnenju, "da je najprimernejši odziv na omenjeno resolucijo prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode in demokracije".

Anton Anderlič, LDS, je dejal, da je razprava izsiljena, in se vprašal, čemu to služi. Dodal je, da v stranki ne bodo dovolili spreobračanja zgodovine, kar bi lahko bil poskus tudi na tej seji.

Zmago Jelinčič je v imenu poslanske skupine SNS-a napovedal, da v SNS-u resolucije ne bodo podprli. Menijo namreč, da na "politično manipulativen in sektaški način" moralni namen resolucije ne more biti dosežen.

O tem bodo torej znova govorili na eni izmed prihodnjih sej, saj so razpravo na današnji izredni seji prekinili in jo preložili.