Vrhovno sodišče je po besedah sodnika poročevalca Erika Kerševana sledilo oceni ustavnega sodišča, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo, zato se je osredotočilo na vprašanje, ali bi posledice lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu.

Med drugim so presodili, da je vlada s proračunskimi sredstvi v vrednosti 97.000 evrov financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativnih, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev".

"Vrhovno sodišče ne zanika, da obstajajo določene prednosti uveljavitve zakona, vendar ne gre zanikati tudi tega, da to prinaša tveganja," je v krajši obrazložitvi sodbe pojasnil Kerševan. Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način kot trditve podpornikov.

Enostranska vladna kampanja
"Od vlade ne gre v celoti terjati, da bi morala s proračunskimi sredstvi opustiti predstavitev argumentov za uveljavitev, vendar bi morala predstaviti tudi tveganja," je bilo jasno vrhovno sodišče. Vladna kampanja, za katero je ta porabila proračunska sredstva, je bila, kot je trdil Kovačič, enostranska.

Ob ugotovljenih nepravilnosti vrhovno sodišče ne more računsko dokazati, kakšen je bil vpliv teh kršitev na izid referenduma, dejstvo pa je, da je gotovo vplivalo. "Več kot 150 oglasov v najbolj gledanih oddajah, letaki, plakati ..." je naštel Kerševan. Vrhovno sodišče se po njegovih besedah zaveda, da njihova odločitev pomeni ponovno vabilo volivcem, da pridejo na referendum, na katerem so se že odločali, ali pa so se odločili, da tja ne gredo.

Kljub temu pa je vrhovno sodišče sklenilo, da mora biti zakon o drugem tiru na referendumu potrjen brez kakršnega koli dvoma o nepravilnostih, zaradi česar je treba referendumske postopke ponoviti.

Boj za referendumski datum
Vili Kovačič je dejal, da je takšno odločitev "pogojno pričakoval". Uresničilo se je, da so sodniki ravnali razumno in pošteno ter da so upoštevali naše argumente, je dejal. Napovedal je tudi boj za nov datum referenduma, "da se ne bo spet ponovila kakšna neumnost".

Poudaril je, da mora biti novi referendum izveden skupaj z volitvami. "Letos imamo še dvoje in samo Butalci bi sprejeli rešitev, da bi bil referendum posebej," je bil jasen. Dodal je, da je cilj demokracije, da čim več ljudi odloča, ne pa čim manj.

Vlada je dokazala, da krade denar
Kovačič je prepričan, da je o projektu ozaveščenih vedno več ljudi in da bodo ti glasovali proti, med drugim bodo po Kovačičevem prepričanju tako odločili tudi po zapletu z maketo o drugem tiru, s čimer je vlada po oceni pobudnika referenduma dokazala, "da pravzaprav krade denar".

Odločitev sodnikov je pozdravila tudi Kovačičeva odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, ki je dejala, da so ji dvomi o zmagi v času javne obravnave počasi kopneli. "Iz tega vedenja sodišča že vidiš, ali je korektno ali ne," je dejal. "S to sodbo se mi počasi vrača zaupanje v sodišče," je poudarila.

Državljani so po besedah Šikovec Ušajeve lahko hvaležni Kovačiču, ki je "teral mrtve konje", medtem ko so bili vsi skeptični. "Dosegel je tisto, za kar bi se morali boriti vsi državljani," je dejala.

Gašperšič ne bo odstopil
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob prihodu na večerno sejo vlade dejal, da zaradi razveljavitve referenduma o zakonu o drugem tiru ne namerava odstopiti. Gašperšič si ob tem želi, da bi bil nov referendum čim hitreje razpisan in da bo zgodba iz septembra ponovljena.

Erjavec presenečen, da se je Cerar ujel v zanko
V koalicijskih strankah DeSUS in SD opozarjajo na pomen drugega tira za gospodarstvo, kdo je odgovoren, pa naj bi ocenili volivci. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je najprej opozoril, da DeSUS ni sodeloval v referendumski kampanji. Po mnenju DeSUS-a zakon o drugem tiru za izpeljavo investicije sploh ni bil potreben, zato ne ve, zakaj se je na tak način "sililo v ta projekt".

Odločitev sodišča je bila po njegovem mnenju pričakovana, saj je očitek, da je vlada zaradi sredstev za volilno kampanjo imela prednost, očitno prestal presojo sodišča. "To je katastrofa za razvoj slovenskega gospodarstva, saj je ravno ta del železniške proge ključen za nadaljnji razvoj logistike in transporta ter za nadaljnji razvoj Luke Koper," je pristavil Erjavec, ki je presenečen nad tem, da se je premier Miro Cerar, glede na to, da je profesor ustavnega prava in je bil dolgoletni svetovalec DZ-ja, "ujel v to zanko".

Največja odgovornost je po Erjavčevem mnenju na ministrstvu za infrastrukturo, ob čemer je spomnil, da je DeSUS ministra Petra Gašperšiča na interpelaciji podprl pod pogojem, da bo projekt transparentno izpeljal.

"Očitno ga ne bo, državni sekretar Jure Leben, ki je zaradi tega prišel na ministrstvo, pa prav tako ne," ugotavlja prvak DeSUS-a, ki pa opozarja, da je premier prvi med ministri in vedno nosi odgovornost za pomembne odločitve. "Glede na to, da je tri mesece do parlamentarnih volitev, pa bodo volivci znali oceniti, kdo je odgovoren za ta fiasko," je prepričan Erjavec.

Han: Tudi makete ne bodo pomagale
Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han pa meni, da je treba odločitev sodišča spoštovati, dejstvo pa je, da "bomo imeli še en referendum in da vendarle drugi tir potrebujemo". "A v tem mandatu je te zgodbe konec," je ocenil Han in dodal, da nam tudi "izdelava maket ne bo pomagala".

Kritike opozicije
Opozicijske stranke poudarjajo, da so na sporno ravnanje vlade opozarjale že med kampanjo. Referendum bi morali po njihovem mnenju združiti s parlamentarnimi ali lokalnimi volitvami.

V SDS-u so zapisali, da jih odločitev ne preseneča, na nepravilnosti glede financiranja kampanje pa da so opozarjali ves čas njenega trajanja.

"Da je bilo financiranje s strani vlade nepošteno, je danes potrdilo tudi vrhovno sodišče, tako da nas odločitev o tem ne preseneča. Glede razpisa novega datuma za referendum pa se je treba vesti racionalno in združiti referendum z jesenskimi volitvami," je dejal poslanec SDS-a Ljubo Žnidar.

Matej T. Vatovec (Levica) pa je spomnil, da so v Levici že med kampanjo opozarjali, da vlada sistematično zavaja državljane. "Trditev vlade, da brez sodelovanja Madžarske Slovenija ne more zgraditi drugega tira, je bila očitna laž. Vlada si je sama skopala luknjo, v katero je danes padla," je dejal. Ključno vprašanje po njegovih besedah ostaja to, kako naprej. Referendum bi bilo po mnenju Levice smiselno izvesti skupaj s parlamentarnimi volitvami.

V Stranki Alenke Bratušek so še vedno prepričani, da je referendum nepotreben in da bi morala vlada začeti graditi drugi tir z ali brez zakona. "Menimo, da država drugi tir nujno potrebuje in da ga lahko zgradi brez sodelovanja Madžarske," so sporočili.

Dober dan za pravno državo
V NSi-ju menijo, da je danes "dober dan za pravno državo, saj je sodišče prepoznalo kršitve zakona in ustrezno ukrepalo". Vlada projektu drugi tir po njihovih ocenah ni dorasla in se ga je lotila predvsem zaradi bližajočih se volitev.

"Že začetek projekta s preplačano maketo je izredno slaba popotnica in če bo šlo tako naprej, se nam lahko zgodi novi Teš 6. Vlada in pristojni minister naj zdaj prevzameta odgovornost za storjene napake," so zapisali v NSi-ju.