Predsednica vlade je nagovorila veleposlanike in diplomate, zbrane na posvetu slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju. Med drugim je izpostavila, da se po izvedenih vladnih ukrepih zaupanje mednarodne skupnosti in trgov v Slovenijo vrača, a da ga je treba še krepiti. Vnovično zaupanje po njenih besedah dokazuje tudi padec zahtevanih donosov na slovenske obveznice, ki pa jih je, kot je opozorila, treba še znižati.

Slovenija si vnovič pridobiva zaupanje
Slovenija je v preteklosti izgubila tudi zaupanje državljanov. Graditev ponovnega zaupanja v kredibilnost, učinkovitost, odprtost in zanimivost slovenske države tako ostaja tudi v letu 2014 ključna naloga celotne vlade in tistih, ki zastopajo slovensko državo v tujini, je še dodala. "Ne glede na vse težave in izzive, ki so še pred nami, lahko rečem, da smo na pravi poti, da izgubljeno zaupanje znova vzpostavimo," je poudarila premierka.

Večje zaupanje
V povezavi z zaupanjem mednarodne skupnosti je Bratuškova spomnila na svoje obiske Bruslja, Dunaja, Rima, Vatikana, Berlina, Pariza in Moskve ter povedala, da so jo "kot popolno politično novinko na začetku gledali zelo skeptično; iz srečanja v srečanje pa imam občutek, da je zaupanje v naše delo, našo državo večje". Od začetka decembra, ko je postalo jasno, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne denarne pomoči, pa Bratuškova "dobiva predvsem izraze odobravanja, da smo se stvari v Sloveniji lotili prav, da pa je na tej poti treba vztrajati".

In prav tukaj vidi ključno vlogo slovenske diplomacije, ki mora zagovarjati slovenske interese v evropskih institucijah, odpirati vrata slovenskemu gospodarstvu, krepiti zaupanje v Slovenijo pri mednarodnih akterjih, vzpostavljati ozračje za krepitev dvo- in večstranskih vezi z državami in mednarodnimi organizacijami. Dodala je, da je treba še naprej poglabljati odnose s strateškimi partnerji, tradicionalni zavezniki, ki so razvidni iz njenega seznama obiskov, k njim pa prišteva še London, Washington in Ankaro. "Ti partnerji pomenijo temelj naših zunanjepolitičnih dejavnosti," je dejala.

Dobri odnosi s sosedi
Poudarila je tudi regionalno sodelovanje in dobre odnose s sosedi in kot prioriteto pri krepitvi dvostranskih vezi izpostavila zahodni Balkan oziroma podpore reformnim procesom v Bosni in Hercegovini. "Proces Brdo je treba razvijati naprej. Simbolične geste pa pretopiti v konkretno gospodarsko in tudi drugačno sodelovanje," je dejala.

V povezavi z regionalnim sodelovanjem pa je posebej omenila primer plinskega terminala v Žavljah, za katerega je dejala, da "smo ga tudi z dobrimi odnosi, uspešno umaknili z dnevnega reda".

Na širšem področju pa Slovenija potrebuje diplomatsko predstavništvo v državah Srednje Azije, je prepričana premierka, ki je dodala, da je napočil trenutek, da se določi, kje bo Slovenija odprla veleposlaništvo. "Diplomatska mreža mora biti fleksibilna in se mora prilagajati razmeram v mednarodni skupnosti ter potrebam našega gospodarstva," je poudarila.

Peterletov pristop je neresen in nenavaden
Premierka je pokomentirala tudi kandidaturi Danila Türka in Lojzeta Peterleta za funkcije v mednarodnih organizacijah. Poudarila je, da gre za zelo različni kandidaturi.

Tako Danilo Türk kandidira osebno, vlada pa ga pri tem zaradi pomena za Slovenijo podpira. Pri Peterletu je zgodba drugačna. Njegov pristop pri iskanju podpore je Bratuškova označila za neresen in nenavaden. Hkrati je menila, da bi vlada le težko podprla človeka, ki se podpisuje pod razne peticije ali resolucije določenih političnih grupacij, ki trdijo, da so razmere v slovenski državi drugačne od dejanskih.

NSi: Vlada ni podprla Peterleta iz političnih razlogov
V NSi-ju, katere član je Peterle, so se odzvali, da je ta izjava Bratuškove razkrila, da vlada Peterletove kandidature ni podprla iz političnih razlogov - ker je bil podpisan pod resolucijo največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke.

"Ta odločitev vlade je nedržavotvorna. Ne glede na politično opredelitev bi naša vlada morala podpirati domače kandidate za takšne funkcije. Od predsednice vlade je neresno, da kandidaturo Evropejca leta označuje za neresno," je v izjavi za STA povedal tiskovni predstavnik NSi-ja Jernej Vrtovec.

Peterle se je na svojem profilu na spletnem družbenem omrežju Facebook odzval z besedami, da gre pri tem za političen revanšizem in diskreditacijo, ker misli drugače, čemur pa nasprotuje.

Na zavrnitev podpore Peterletu so se odzvali tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. "Najostreje zavračamo način, s katerim želi aktualna vlada slovenski javnosti predstaviti svojo nepodporo gospodu Peterletu. Pričakujemo, da bo prva med tistimi, ki bo v naši družbi zagotovila pogoje za enakost vseh in ne vedno znova ustvarjala prvo in drugorazredne državljane," so zapisali v izjavi.

Zaskrbljeni zaradi obsodbe Janše v zadevi Patria
EPP je v resoluciji sredi novembra izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Sloveniji. V tej soglasno sprejeti resoluciji z več sklepi je med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS-a Janeza Janše v zadevi Patria.

Na posvetu slovenske diplomacije so sicer zbrani veleposlaniki in drugi diplomati za zaprtimi vrati razpravljali o slovenski zunanji politiki, ki so jo na Brdu pri Kranju začeli že v ponedeljek. Skupaj so iskali možnosti, kako lahko slovenska diplomacija prispeva k reševanju težav, v katerih se je znašla država.