Svet centralne banke je že sprejel odgovore na vprašanja štirih poslancev SDS-a v zvezi s poslovanjem podružnic NLB-ja v tujini, ki jih bodo poslali tudi v državni zbor in na ministrstvo za finance. Namestnik guvernerja Samo Nučič je pojasnil, da se jim zdijo vprašanja nenavadna, ker bi domnevali, da poslanci poznajo zakone.

Banka sicer odgovarja, da so podružnice v tujini pod neposrednim nadzorom tujih bančnih nadzornikov, BS pa lahko odpravo nepravilnosti zahteva le od domačega NLB-ja. Stari in novi zakon o bančništvu po Nučičevih besedah točno definirata, komu je Banka Slovenije dolžna poročati in kaj sme poročati.

Svet banke se je odločil, da bo začel postopek za podajo ovadbe zoper neznanega storilca zaradi razkritja zaupnih dokumentov Banke Slovenije, o tem, ali bo sprožen tudi postopek zaradi razkritja zaupnih dokumentov, ki so prišli v javnost tik pred glasovanjem o kandidaturi Mitje Gasparija za guvernerja, pa bo Svet banke verjetno odločal na prihodnji seji.

Nučič: LHB Finance ni banka
Glede poslovanja podjetja LHB Finance pa je Nučič povedal, da ne gre za banko, Banka Slovenije pa ne daje soglasij oziroma dovoljenj drugim finančnim institucijam. Banka Slovenije je nemškega nadzornika obveščala o ugotovitvah iz nadzora te družbe, ki ga je opravljala z njegovim dovoljenjem.

BS je bil obveščen tudi o ukrepih ameriških nadzornikov v primeru bank LBS, saj je pri pregledu sodelovala, izdala pa je tudi ukrepe proti materni banki NLB, je pojasnil Nučič. V zvezi s tem je bila leta 2001 obveščena tudi komisija DZ-ja za nadzor proračuna in drugih javnih financ pod vodstvom Andreja Bajuka, Banka Slovenije pa je po pridobitvi soglasja ameriških oblasti vso zaupno dokumentacijo v zvezi s tem posredovala državnemu zboru. Pri tem je Nučič dodal, da isti poslanci ponavljajo ista vprašanja, na katera so v BS-u že odgovorili.