Po predlogu vlade bi Nacionalni demografski sklad nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljavce. V pokojninsko blagajno naj bi vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, preostanek naj bi bil namenjen ukrepom družinske politike in skrbi za starejše. Dodatno je DZ danes med te namene uvrstil še politiko štipendiranja.

Opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB so vložile vrsto dopolnil, med drugim glede sestave njegovega nadzornega sveta, pa tudi da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba, in ne Slovenski državni holding, da sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami brez soglasja DZ-ja in da bi moral predlog strategije upravljanja naložb obravnavati tudi Ekonomsko-socialni svet. DZ je danes vsa ta dopolnila zavrnil.

SD-ju, LMŠ-ju, SAB-u in Levici prav tako ni uspelo iz zakonskega besedila črtati določbe, po kateri bo demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik v tistih družbah, katerih ustanovitelj in edini družbenik je država, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. S tem bo sklad pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA), so nasprotovali poslanci opozicije.

Opozicija: Demografski sklad bo dobil pristojnost posegati v institucije, kjer nima kaj iskati, kot je STA

"Nacionalni demografski sklad bo s tem dobil pristojnost za poseganje v institucije, kjer nima kaj iskati," je opozoril Luka Mesec (Levica). "Ker vladi STA-ja ni uspelo finančno uničiti, jo je pač treba disciplinirati na drugačen način," meni Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), Nataša Sukič (Levica) pa je omenjeni član označila za "giljotino na vrat STA-ja in na neodvisnost te hrbtenice naših medijev".

Je pa DZ podprl dopolnila koalicije, med drugim glede postopka preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada.

Ustanovitev demografskega sklada določa leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je v torek dejal, da je bistvo predlaganega zakona zagotovitev čim večjega premoženja sklada z lastniško in upravljavsko konsolidacijo kapitalskih naložb države z nekaterimi utemeljenimi izjemami. "Le tako se namreč lahko zagotovijo dodatni in stalni viri za rast premoženja sklada in doseganje čim višjih donosov brez nepotrebnega podvajanja funkcij in stroškov več sedanjih upravljavcev državnega premoženja," je dejal.

Koalicija te načrte podpira, opozicija pa meni, da je cilj le pridobiti nadzor nad upravljanjem državnega premoženja, rešitve za pokojninsko blagajno pa ne bo. Stranke Levica, LMŠ, SD in SAB tudi predlagajo, naj se v povezavi s tem zakonom razpiše posvetovalni referendum. O pobudi mora DZ odločiti pred končno odločitvijo o zakonskem predlogu.

Nacionalni demografski sklad dviga prah

Torkova polemična razprava o nacionalnem demografskem skladu, ki je potekala v državnem zboru, je znova pokazala, da ostaja politika pri tem vprašanju razdeljena.

Koalicija z dopolnili k predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu med drugim dodatno predlaga, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financirale tudi politike štipendiranja. Opozicijske stranke SD, LMŠ in SAB pa so vložile vrsto dopolnil, s katerimi med drugim predlagajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba, in ne Slovenski državni holding.

Sorodna novica Štiri opozicijske stranke želijo posvetovalni referendum o demografskem skladu

V sindikalnih centralah so prepričani, da je predlagani vladni zakon o nacionalnem demografskem skladu škodljiv, zato ga je treba ustaviti. Kot je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj, so zato v sindikatih že začeli predpriprave na referendum. "Takoj ko bi zakon začel veljati, mi vložimo podpise, s katerimi se potem kvalificiramo za 35-dnevni rok za zbiranje 40 tisoč podpisov," je povedal sindikalist Branimir Štrukelj. Štrukelj ob tem pravi, da večino državljank in državljanov zanima, kaj se bo zgodilo z zadnjim kosom državnega premoženja.

Številni pomisleki glede predlaganih vladnih rešitev prihajajo tudi iz strokovne javnosti. Ekonomist Marko Jaklič je za Radio Slovenija opozoril predvsem na vprašanja, povezana s političnim kadrovanjem in usodo podjetij, ki bi bila po novem zgoščena le v enem skladu. "Čeprav ima razpršeno lastništvo svoj minus, pa vseeno prinaša nekaj rivalstva, nekaj več interesov. Medtem ko tu bo zelo verjetno največji vpliv vsakokratne politike, kar je za takšne vrste sklad, ki ima v ozadju podjetja, ki naj bi se razvijala, rasla in hkrati prispevala za pokojninsko blagajno, slabo," meni Jaklič.

Prijava bivališča odslej spet vezana krajevno

Veljavna zakonodaja po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Franca Kanglerja ne preprečuje zlorab v upravnih postopkih pri prijavah začasnega ali stalnega bivališča. Vlada pa želi temu narediti konec, je poudaril. Po predlogu se ne bo več mogoče prijavljati na kateri koli upravni enoti, ampak samo na tisti, ki je krajevno pristojna. S tem pa nikomur ne kratijo človekovih pravic, je zagotovil.

DZ je danes z 62 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o prijavi prebivališča, s katero želi vlada preprečiti fiktivne prijave. Po novem se ne bo več mogoče prijaviti na kateri koli upravni enoti, ampak samo na tisti, ki je krajevno pristojna. Posameznik bo torej lahko prijavil stalno ali začasno prebivališče samo na območju tiste upravne enote, kjer je naslov, na katerega se prijavlja.

Sprejeli so tudi dopolnilo k 5. členu, po katerem ob prijavi prebivališča ne bodo spraševali po maternem jeziku, veroizpovedi in narodnosti. Dopolnili z isto rešitvijo so vložili tako v poslanskih skupinah SMC-ja in NSi-ja kot Levice, zato so poslanci danes o dveh dopolnilih glasovali skupaj.

Biometrične osebne izkaznice

DZ je z 62 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o osebni izkaznici, ki daje pravno podlago za izdajanje biometričnih osebnih izkaznic. Te bodo po novem vsebovale čip, na katerem bo shranjen zapis dveh prstnih odtisov in fotografije obraza imetnika dokumenta. Uporabljati jo bo mogoče tudi kot sredstvo elektronske identifikacije.

Novela zakona o osebni izkaznici je potrebna, ker je uredba Evropskega parlamenta in Sveta državam članicam EU-ja naložila, da morajo 2. avgusta začeti izdajati biometrične osebne izkaznice. Novela določa, da bosta prstna odtisa odvzeta državljanu od dopolnjenega 12. leta starosti ob vlogi za izdajo osebne izkaznice, uporaba biometričnih podatkov pa bo omejena izključno na preverjanje verodostojnosti osebne izkaznice in identitete imetnika pri prehajanju državne meje.

Osebna izkaznica bo kot sredstvo elektronske identifikacije omogočala prijavo na storitve e-uprave, elektronsko podpisovanje in uporabo osebne izkaznice kot nadomestilo za kartico za zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji sicer organi od leta 2006 že izdajajo biometrični potni list, zato glavne rešitve novele sledijo že obstoječim določbam zakona o potnih listinah.

Druga obravnava pokojninske novele

DZ je danes končal drugo obravnavo pokojninske novele, ki določa krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske. Po predlogu se bo končalo 1. januarja 2023, ne pa šele dve leti pozneje. Poleg tega zvišuje najnižje invalidske pokojnine. Tretjo obravnavo bo opravil na naslednji seji.

Po pokojninski noveli, ki je začela veljati na začetku leta 2020, bi se lestvica odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove za moške izenačila z odmerno lestvico za ženske postopno do 1. januarja 2025. Takrat bi tudi za moške s 40 leti pokojninske dobe odmerni odstotek znašal 63,5 odstotka. Po obravnavanem predlogu pa bo toliko znašal že dve leti prej.

V SAB-u, v katerem so vložili predlog, so se sprva zavzemali za tri leta krajše prehodno obdobje, vendar so potem z vlado dosegli soglasje za zdajšnji predlog rešitve. V SAB-u sicer še vedno menijo, da je bil prvotni predlog pravičnejši in za posameznike ugodnejši. Najnižje invalidske pokojnine pa bodo po predlogu že letos višje in bodo predstavljale 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove. V primerjavi z lanskim letom bodo približno 50 evrov višje in bodo znašale približno 383 evrov.

Dvig po predlogu ne bo veljal samo za letošnje leto, ampak tudi za naprej. Zajeti bodo tako sedanji invalidski upokojenci kot tudi tisti, ki se bodo invalidsko upokojili v prihodnje. Poleg nekaj nomotehničnih dopolnil so sprejeli tudi dopolnilo Levice, po katerem se bodo najnižje pokojnine dvignile na 442 evrov, kar je raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, pokojnine za 40 let delovne dobe pa vsaj na raven dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov, ki je 613 evrov.

Razširili naloge STA-ja

Poslanci so z 48 glasovi za in 38 proti sprejeli novelo zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki širi naloge angleškega servisa STA s poročanjem o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah. S spremembo so predlagatelji Levica, LMŠ, SD in SAB uspeli v drugo, v prvem poskusu predlog namreč ni naletel na podporo parlamentarnega odbora.

Sprejeli dopolnila k noveli o zdravstvenem varstvu

DZ je sprejel koalicijska dopolnila k predlagani noveli zakona o zdravstvenem varstvu, ki jo je v zakonodajni postopek vložil državni svet (DS) in predlaga pravico do denarnega nadomestila med začasno zadržanostjo od dela za starše in druge upravičence, ki sobivajo ob bolnih otrocih v bolnišnici ali zdravilišču. Tretjo obravnavo bo DZ opravil na naslednji seji.

Zemljišča za raziskovalno in razvojno dejavnost

DZ je z 80 glasovi za in osmimi proti sprejel zakon o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva. Javni izobraževalni in raziskovalni zavodi bodo lahko v upravljanje dobili kmetijska in gozdna zemljišča, ki jih potrebujejo za izobraževalno in raziskovalno delo.

Vojna grobišča odslej pod ministrstvom za obrambo

DZ je s 63 glasovi za in osmimi proti sprejel novelo zakona o državni upravi, po kateri bodo pristojnosti za opravljanje nalog glede vojnih grobišč prenesli z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na ministrstvo za obrambo. Na zadnjem bo ustanovljena Uprava za vojaško dediščino. Zakon določa potrebne spremembe v opisu delovnih področij ministrstev za delo in za obrambo. V okviru ministrstva za obrambo je predvidena ustanovitev uprave za vojaško dediščino kot organa v sestavi ministrstva.

Nagrada zlata čebela

Z 81 glasovi za in nobenim proti so sprejeli tudi zakon o nagradi zlata čebela, ki bo vzpostavil sistem podeljevanja najvišje državne nagrade na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel in drugih opraševalcev. Nagrada zlata čebela bo najvišja državna nagrada za izjemne dosežke na področju zaščite čebel in drugih opraševalcev ter za ozaveščanje o njihovem pomenu za trajnostno kmetijstvo, zagotavljanje prehranske varnosti, ohranjanje narave in njene biotske raznovrstnosti, kulturne dediščine ter zdravja ljudi, je ob obravnavi predloga v torek dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Sprejet zakon o poroštvu Slovenije za Panevropski sklad

Poslanci so sprejeli zakon o poroštvu Republike Slovenije v Panevropskem jamstvenem skladu, ustanovljenem znotraj skupine Evropske investicijske banke (EIB) kot eden od ukrepov EU-ja za pomoč podjetjem pri soočanju s posledicami epidemije covida-19. Članice EU-ja bodo skupaj odobrile 25 milijard evrov poroštev, Slovenija okoli 70 milijonov.

Predlagano zvišanje neprofitnih najemnin

DZ se je seznanil s predlogom novele stanovanjskega zakona, ki predvideva prvo zvišanje neprofitnih najemnin po letu 2007. Da bi ob tem zaščitili socialno ogrožena gospodinjstva, se hkrati prilagaja sistem subvencioniranja. Predvidoma v petek bodo poslanci predlog, katerega uveljavitev si vlada želi čim prej, poslali v nadaljnji postopek.

Zavrnili višje nadomestilo za brezposelnost za vse

DZ je v drugi obravnavi podprl novelo zakona o urejanju trga dela, po kateri bodo čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Pri tem je zavrnil dopolnilo Levice, naj se najvišji mogoči znesek nadomestila za brezposelnost zviša za vse.

Predlagan zakon o zdravilih brez podpore

Poslanci so s 67 glasovi za in nobenim proti sklenil, da predlog novele zakona o zdravilih, ki jo je v parlamentarni postopek vložila skupina volivcev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagatelji so želeli z novelo zaostriti pogoje, po katerih se lahko cepivo uvrsti v program obveznega cepljenja.