Balohovo, sodelavko tiskovnega urada v SŠK-ju, smo med drugim povprašali, kako se je veliki šmaren ali veliko mašo praznovalo nekoč, kakšno težo ima praznik v Sloveniji in kakšno v drugih državah, kaj v kontekstu praznika pomeni romanje ipd.

Marijino vnebovzetje oz. veliki šmaren je največji Marijin praznik. Kaj vse simbolizira, kaj vse sporoča vernikom?
Bistveno sporočilo praznika Marijinega vnebovzetja je, da je bila Jezusova mati Marija po smrti s telesom in dušo vzeta v nebo, kar pomeni, da v polnosti biva pri Bogu. Marija je s tem dosegla končni cilj in za verujoče predstavlja predpodobo stanja, ki ga v veri tudi pričakujemo. Sporočilo praznika je, da je bila Marija, ki je spočela in rodila Jezusa, navzoča v vseh ključnih trenutkih njegovega življenja: pri darovanju v templju, na svatbi v galilejski Kani, ob smrti na križu in po vstajenju tudi ob prihodu Svetega Duha na binkošti. Ob čaščenju Marije verniki poglabljamo spoznavanje in vero v Jezusa Kristusa.

Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je papež Pij XII. (1939–1958) razglasil leta 1950 s konstitucijo Predarežljivi Bog, pri čemer ni šlo za novost, ampak za potrditev skozi stoletja izpričane vere o Marijinem vnebovzetju.

Praznik vnebovzetja je po ljudskem izročilu tako pomemben, da se kače ne smejo plaziti po zemlji, ampak zlezejo na drevesa, zato ljudje ne smejo gor. V Prekmurju, Brdih in Benečiji je bila navada na ta dan blagoslavljati rože, ki naj bi bile obramba zoper točo, razne bolezni in pomoč za dobro letino. Po Dolenjskem in v Savinjski dolini so nekdaj gospodinje spekle posebne hlebčke ali pogačke za žanjice in druge, ki so pomagali pri žetvi.

Še posebej v preteklosti se je na ta dan veliko romalo. Kaj romanje pomeni v kontekstu tega praznika?
Ne samo v preteklosti, tudi danes verniki na Marijin praznik v večjem številu romajo v božjepotna središča, ki so posvečena Božji Materi. Po tradiciji na ta praznik škofje v škofijskih božjepotnih središčih darujejo slovesne sv. maše, ob katerih se zbere veliko vernikov. V Sloveniji je, na primer, 86 cerkva posvečenih Marijinemu vnebovzetju, od tega 53 župnijskih in 33 podružničnih. Nekateri romajo peš in med hojo molijo - najpogosteje rožni venec. Peš romanje je zunanji izraz notranje duhovne poti in osebnega prizadevanja za življenje po Božji besedi. Molitev med romanjem je običajno namenjena premišljevanju (refleksiji) o osebnem življenju in duhovni pripravi na spoved, saj prav na Marijin praznik veliko romarjev na cilju opravi zakrament sprave z Bogom in se udeleži slovesne sv. maše. Način romanj se je spremenil – včasih so v največja Marijina svetišča romarji od zelo daleč prihajali predvsem peš in z vozovi, ker druga prevozna sredstva (še) niso bila na voljo, danes pa se veliko vernikov na romanje poda tudi s kolesi, avtomobili, vlaki ali avtobusi.

Ali lahko primerjate obeležitev tega praznika v Sloveniji in v drugih katoliških državah?
V Republiki Sloveniji je od 21. 11. 1991 dalje, ko je bil sprejet Zakon o praznikih in dela prostih dnevih, praznik Marijinega vnebovzetja dela prost dan, podobno kot v drugih državah ali deželnih pokrajinah z večinskim katoliškim prebivalstvom.

Kakšen pomen se pripisuje prazniku Marijinega vnebovzetja glede na preostale katoliške praznike?
V Katoliški cerkvi so poleg vsake nedelje - ki jo imenujemo Gospodov dan in na katero se spominjamo, da je Jezus Kristus iz ljubezni do nas umrl in vstal od mrtvih, kar posebej slovesno obhajamo vsako leto ob veliki noči - še štirje zapovedani prazniki. To so: božič (Jezusovo rojstvo), sv. Rešnje telo (praznik Jezusove navzočnosti v podobi posvečenega kruha), Marijino vnebovzetje in vsi sveti (na ta dan se spominjamo vseh umrlih, ki so že dosegli polnost bivanja z Bogom). Marijino vnebovzetje je največji praznik, ki je posvečen Materi Mariji. Poleg tega 8. septembra praznujemo mali šmaren oziroma Marijino rojstvo in 8. decembra Marijino brezmadežno spočetje. Z Marijo in Jezusom sta povezana tudi svečnica (2. februar) – takrat sta Marija in Jožef Jezusa darovala v templju, in Gospodovo oznanjenje (25. marec) – na ta dan obhajamo spomin na dogodek, ko je nadangel Gabriel Mariji sporočil, da bo spočela od Svetega Duha. Osnovo in izhodišče za veliko večino praznikov v Katoliški cerkvi najdemo v zapisih v Svetem pismu Nove zaveze, zunanja oblika praznovanja pa se je (pre)oblikovala znotraj večstoletne tradicije.

Marjetka Nared