V nagovoru je poudaril poseben položaj sodstva kot ene od treh vej oblasti, saj mora nadzorovati izvršilno oblast. Zdi pa se, da je ravno sodna oblast najšibkejša, saj črpa svojo moč iz strokovnosti, medtem ko drugi veji temeljita na politični moči, je poudaril. "Če sodstvo ne deluje, je ogroženo delovanje delitve oblasti, s tem pa tudi družbe kot celote," je dejal Miodrag Đorđević.

Poudaril je, da je ključni element vladavine prava materialna neodvisnost sodne veje oblasti. "Neodvisnost nikakor ni privilegij sodnikov, ampak pravica državljanov," je poudaril. Vsi nosilci državne oblasti bi jo morali braniti, ne le zaradi sodnikov, ampak zaradi legitimnosti njih samih.

Da bi sodna oblast lahko izvajala naloge, ki so ji po ustavi zaupane, zlasti učinkovito, pa ji morata biti zagotovljena urejena prostorska problematika ter ustavni in zakonski okvir. Dejal je, da so sodišča v Sloveniji po večini v starih stavbah, ki zahtevajo stalno vlaganje, stavbe pa so velikokrat energetsko potratne in zdravju škodljive. Tako so denimo v Ljubljani dvorane prvostopenjskih in pritožbenih sodišč razpršene in oddaljene, kar povzroča logistične in varnostne probleme. "Prostori so večinoma najeti, najemnine pa izjemno visoke, zato gre za neekonomično in neracionalno porabo proračunskih sredstev," je poudaril.

Sorodna novica Miodrag Đorđević: Predsednik vlade se mora zavedati, da smo sodniki oblast

Čakajoč na spremembe ustave

Spomnil je, da so spremembe sodniške zakonodaje in ustave še vedno neuresničene. Pomembnejša odziva, ki so ju pripravili na vrhovnem sodišču, sta bila odziva na predloga zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi. Đorđević je zakonodajalca tudi pozval, naj prispeva k učinkovitejšemu zagotavljanju sodnega varstva.

Po njegovih besedah bi morali biti delitev oblasti in neodvisnost sodstva neizpodbiten del politične kulture vsake države. "Nedomišljeni zakonodajni posegi ali neodzivnost zakonodajalca na opozorila glede neustrezne materialne neodvisnosti in prostorskih težav lahko vplivajo na učinkovitost in kakovost sojenja," je poudaril.

Izrazil je tudi obžalovanje, da se mora na odprtju sodnega leta posvečati zagotavljanju materialne neodvisnosti sodnikov in osnovnim pogojem delovanja sodstva, saj bi moralo biti oboje samoumevno, da bi lahko sodstvo nemoteno skrbelo za svoj razvoj in za blaginjo družbe. Veseli pa ga, da sodstvo svojo vlogo opravlja še naprej odločno, odgovorno in neomajno.

Starman: Sodnike in tožilce je doletela krivica

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je v nagovoru izrazil razočaranje, da sta sodnike in državne tožilce doletela krivica in nepošten odnos sistema, ki se brez sramu zaveda pomena spoštovanja sodišč, vendar za to ne naredi ničesar. Meni, da je odločitev ustavnega sodišča o sodniških plačah iz junija lani pomembno priznanje pomenu neodvisnosti sodstva. "Daje pa tudi konkretno in jasno navodilo, ki je v luči drugega aktualnega dogajanja ostalo prezrto oziroma se je spoštovanje premaknilo v nedefinirano prihodnost. To pa je v delujoči pravni državi nevzdržno," je poudaril.

Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je v nagovoru opomnil na vlogo in odgovornost sodstva. "Če želimo, da pravo ni izraz upajočega prizadevanja, ampak da ureja razmere v družbi, je treba njegove odločitve spoštovati. To velja tudi za odločbe ustavnega sodišča," je poudaril Accetto.

Govorec na prireditvi je bil tudi predsednik vrhovnega sodišča Avstrije Georg Kodek.

Đorđević: "Sestankovanje" ni smiselno

Predstavniki vrhovnega sodišča se ne bodo udeležili sestanka o ureditvi plačnega položaja sodnikov in tožilcev, ki ga je za petek sklicalo ministrstvo za javno upravo. Kot je ob robu odprtja sodnega leta poudaril njegov predsednik Miodrag Đorđević, je zdaj na potezi vlada, od katere pričakujejo rešitev za ureditev plačne problematike v sodstvu.

Po besedah Đorđevića na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla "po sestankovanju", saj so stališča ministrstva za javno upravo, da nobena plačna skupina ne bo deležna posebne obravnave, znana. Prav tako jih je minister za javno upravo Franc Props pretekli teden seznanil s stališčem vlade, da do 1. januarja 2025 ne more prevzeti nobenih dodatnih obveznosti. Na vrhovnem sodišču tudi niso prejeli gradiva za petkov sestanek, je med razlogi za neudeležbo na petkovem sestanku naštel Đorđević, ki poudarja, da je zdaj na potezi vlada.

"Vlada lahko kadar koli do 13. septembra ali do 1. januarja 2025 uzakoni dogovor, ki smo ga predstavniki sodstva in tožilstva podpisali 3. in 4. julija lani. Mi smo se potem pripravljeni pogovarjati o tem zakonskem predlogu in tudi o časovnici, ki je ali takoj ali 13. septembra ali 1. januarja 2025," je poudaril Đorđević. Dokler te konkretne ponudbe ne bo na mizi, na vrhovnem sodišču ne vidijo smisla v sklicevanju sestankov, je ponovil.

Plače sodnikov v neskladju z ustavo

Spomnil je, da je danes 41. dan, odkar ostaja odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač neuresničena. Na vrhovnem sodišču so se zato pojavile celo ideje, da bi današnje odprtje sodnega leta odpovedali v znak protesta, "vendar smo se potem odločili, da pokažemo, da je sodstvo tista veja oblasti, ki deluje, ki izpolnjuje svoje zaveze, ki se zaveda odgovornosti do državljanov, predvsem pa današnji dan štejem kot praznik sodstva", je med drugim poudaril Đorđević.

Ustavno sodišče je junija namreč odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti. Zakonodajalcu je naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar pa se ni zgodilo.

O sodniških plačah je bil govor tudi na sestanku Đorđevića s predsednikom vlade Robertom Golobom pretekli teden. Đorđević je pogovor s premierjem označil kot konstruktiven in resen. Z dodatnim optimizmom pa Đorđevića navdaja tudi to, da pridejo konec februarja v Slovenijo predstavniki Evropske komisije, ob čemer bodo govorili tudi o sestavi poročila o vladavini prava.

"Litijske ne vidimo kot sodne stavbe"

Glede preplačane sodne stavbe na Litijski cesti je poudaril, da na vrhovnem sodišču z njenim nakupom pred podpisom pogodbe niso bili seznanjeni, enako velja za sodišča, ki so bila predvidena za selitev na to lokacijo. So se pa z ministrstvom za pravosodje pogovarjali o zagotovitvi prostorov, ki bi bili primerni za velike kazenske postopke v Ljubljani. S tem namenom so si ogledali prostor v neposredni bližini sodne palače na Tavčarjevi ulici v Ljubljani, ki so ga označili kot primernega.

Na vrhovnem sodišču menijo, da je lokacija na Litijski cesti povsem neprimerna za delovanje sodišč, predvsem z vidika dostopa za pripornike in zapornike, parkirišč za stranke in za sodnike, je našteval Đorđević. "Litijske ne vidimo kot sodne stavbe," je poudaril. Izrazil je pričakovanje, da bosta ministrstvo ali država našla drugo primerno prostorsko rešitev, in poudaril, da je treba pri prostorski problematiki slediti tudi določenim varnostnim protokolom.

Med prioritetami za delovanje sodišč je izpostavil spremembe sodniške zakonodaje, implementacijo časovnih standardov glede dolžine trajanja sodnih postopkov, večji poudarek na reševanju družinske problematike in duševnega zdravja ter elektronsko poslovanje. Kot ključno za delovanje sodstva je med drugim izpostavil uvedbo enovitega sodnika in enovitega sodnega okrožja ter mobilnost sodnikov. "Pomembno je, da se ne zavzemamo za prenašanje spisov z enega sodišča na drugo, ampak za sodnike, ki bodo pomagali na določenem sodišču," je poudaril Đorđević.

Pereča migrantska problematika

Se pa na vrhovnem sodišču intenzivno ukvarjajo tudi z rešitvami za delovanje sodišč v povezavi s perečo migrantsko problematiko. Najbolj so obremenjeni na sodiščih v bližini meje, od koder prihaja migrantski val, torej v Kopru, Murski Soboti in v Krškem, pa tudi v Ljubljani. Po nekaterih napovedih je pričakovati precejšen porast obravnav, povezanih s tihotapljenjem prebežnikov, je še dodal Đorđević.

Iz Sodniškega društva Slovenije so sporočili, da se bodo sestanka na ministrstvu za javno upravo udeležili. "Za sestanek ni nikakršnega gradiva, denimo pisnega predloga o načinu uresničitve ustavne odločbe, zato realno ne pričakujemo, da bi bil sestanek iskreno namenjen iskanju rešitve situacije, ki je lahko zgolj in izključno v načinu uresničitve te odločbe," je za STA komentirala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević.

Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič je prejšnji teden dejal, da pričakuje, da bodo na sestanku s predstavniki ministrstva za javno upravo razrešili konflikt zaradi neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah, na katerih temelji tudi višina plač državnih tožilcev. Za STA je še pojasnil, da bodo tožilci, ne glede na sestanek, predvidoma ta teden odločali o novi stavki.