Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? V Riadu so se začeli ameriško-ruski pogovori, ki naj bi se vrteli tudi okrog končanja vojne v Ukrajini. Delegaciji vodita zunanja ministra Marco Rubio in Sergej Lavrov, za mizo pa ni ne predstavnikov Evrope ne Kijeva. Slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je za oddajo Ob osmih dejal, da ne evropska ne ukrajinska stran ne bosta izključeni s pogajanj o miru in da so evropske zaveznice v Natu to tudi nedvoumno sporočile Američanom. "Ko je bil včeraj na sedežu Nata posebni predstavnik ZDA za Rusijo in Ukrajino, general Keith Kellogg, je jasno slišal našo željo, da je tudi Ukrajina vključena v te pogovore, da se tudi Američani potem angažirajo pri kakršnih koli varnostnih jamstvih in da ti pogovori z Rusi ne smejo vplivati na že obstoječe načrte Nata za zavarovanje njegovega vzhodnega krila."

Ameriška administracija je sicer v preteklih dneh sporočila, da v Natu ni prostora za Ukrajino. Kot pravi Benedejčič, so zadeve še vedno precej v zraku, saj ne glede na to, kaj je bilo lani o nepovratni ukrajinski poti v zavezništvo zapisano v Washingtonski deklaraciji, nikoli ni bilo časovnice za vstop. Možnosti je tako več. "Ameriški senator Lindsey Graham je na Münchenski varnostni konferenci na primer predlagal premislek o tem, da bi lahko članstvo ostalo odprto z varovalko, če bi po pogajanjih Rusija znova skušala napasti Ukrajino. Predvsem bi rekel, da ni razloga za dramatiziranje, ker bi tudi sicer zdajšnje razmere že po sami Severnoatlantski pogodbi težko privedle do članstva Ukrajine v Natu." Benedejčič tu opozarja na člen omenjene pogodbe, ki od novih članic terja prispevek k varnosti evroatlantskega prostora. "To se je vedno razumelo kot prvi pogoj, da ima kandidatka urejene razmere s sosedami, da ni v vojni in nima ozemeljskih sporov." Trumpove zahteve po ukrajinskih redkih naravnih virih pa vidi kot poskus navezave Ukrajine nase in na ves zahodni svet. "Stvari ne gre pretirano dramatizirati. Ameriška ideja, kot jo razumemo zdaj, je, da se prek ekonomije Ukrajina čim bolj poveže v evroatlantski svet."

Glede kritik na račun nove ameriške administracije, da evropske zaveznice stiska v kot in paktira z Vladimirjem Putinom, Benedejčič pojasnjuje, da si ZDA predvsem želijo bolj operativno vlogo evropskih zaveznic. "Glavno sporočilo obiska novega ameriškega obrambnega ministra na zvezi Nato prejšnji teden je bilo, da je za ZDA Nato danes pomembnejši kot kdaj prej. Želijo si, da bi bilo tudi njegovo evropsko krilo tako močno, kot je bilo včasih. Za to so potrebna ustrezna finančna zagotovila in izpolnjevanje zavez." Ob tem opozarja na naraščajočo moč Kitajske, ki je vse večja tekmica ZDA. "Ameriško sporočilo evropskim zaveznicam je, pomagajte nam s tem, da boste same lahko zagotavljale stabilnost na svojem območju. Mi, Američani, vam bomo pomagali, ampak ključno je, da niste priskledniki, da se zavedate svoje odgovornosti in popravite napake iz preteklosti."

V zvezi z idejami o evropski vojski sicer meni, da je – sploh po izkušnji s skupno jugoslovansko vojsko – v našem nacionalnem interesu močna slovenska vojska, dobro opremljena in sposobna zagotavljati varnost Slovenije znotraj zveze Nato; in to lahko dosežemo z izpolnjevanjem zavez. O zaupanju Američanom pa: "Ideja Nata je zrasla na evropskih tleh. Američane je bilo treba prepričati, da so se pridružili projektu. Vsake toliko časa imajo – po tradiciji – pomisleke o tem, ali je to zanje zanimivo ... Zdaj gre znova za prepričevanje Američanov, da se morajo angažirati pri varnostnih jamstvih za Ukrajino. Zato zadeve ne bi postavljal v smislu Amerike proti Evropi. Evropa je tudi sama precej zapletena celina. Namesto da se idealizira, se spomnimo na to, kako je Nato nastal, zakaj obstaja, in da je treba vedno znova obnavljati dialog z Američani o njihovem angažiranju."

S sestankov v zvezi Nato je Benedejčič dobil vtis, da tudi ameriška stran še ni povsem prepričana, kako se bo odvijala ukrajinska zgodba. "Pogovori v Riadu so predvsem dvostranski med jedrskima velesilama. Prihodnje leto bo namreč potekla pogodba Novi start, ki omejuje strateško jedrsko oborožitev, zato se morajo Američani in Rusi pogovoriti o marsičem."

Celoten pogovor je dostopen v podkastu Ob osmih.