Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine je izdalo nalog za privedbo predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika zaradi suma napada na ustavno ureditev. Ker je Dodik pred tem bosanskim organom pregona odrekel gostoljubje na ozemlju entitete, nekateri svarijo celo pred oboroženim spopadom, če bi ga skušali prisilno privesti. Po mnenju nekaterih se je BiH znašel v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti.

Kot je za oddajo Ob osmih razložil profesor mednarodnih odnosov Faris Kočan, se je zaostrovanje razmer začelo že leta 2022, ko je Urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti potegnil določene poteze zoper Dodika, to pa je privedlo do odločitve sodišča Bosne in Hercegovine, ki je Dodiku naložilo zapor in šestletni umik iz javnega življenja. "To je tista stvar, ki je privedla do politične krize, predvsem zaradi tega, ker je Milorad Dodik na neki način enačen z Republiko Srbsko. V preteklih 27 letih je bil funkcionar na različnih najvišjih položajih in zagotovo se tu ustvarja vakuum. Po eni strani lahko govorimo o procesu homogenizacije Srbov v Bosni in Hercegovini, kjer je Dodik predstavljen kot žrtev sistema, žrtev zarote uradnega Sarajeva." Kot dodaja Kočan, Dodik že od leta 2008 skuša orisati mednarodno skupnost kot neobjektivno, na strani Bošnjakov proti Srbom. "Samega sebe pa pri tem predstavlja kot borca za svobodo Srbov, borca za svobodno, močno, avtonomno Republiko Srbsko. Zdajšnje dogajanje lahko razumemo kot zadnjo etapo, ki bo privedla do različnih vprašanj, ampak mislim, da v je tem trenutku ključno vprašanje političnega preživetja Milorada Dodika."

Spremljamo torej merjenje moči med visokim predstavnikom mednarodne skupnosti Christianom Schmidtom in Dodikom. Če njegovi nasprotniki govorijo, da Dodik spodkopava pravni red BiH-a, njegovi podporniki isto trdijo za Schmidta in njegove zakone. Kot pravi Kočan, je urad visokega predstavnika šele v zadnjih desetih letih postal nekakšen brezzobi tiger, saj je na začetku celo odstavljal predsednike predsedstev. Moč je izgubil po letu 2008, ko so se začeli pogovori o njegovem zaprtju, saj je bila ta institucija po vojni vzpostavljena kot začasna. "Christian Schmidt je zagotovo drugačen visoki predstavnik, kot je bil recimo njegov predhodnik Valentin Inzko, ki je bil bolj pasiven oziroma je skušal igrati na karto: dogovorite se med sabo. Schmidt tako bolj sledi ideji urada visokega predstavnika. Takoj ko pride do situacije, v kateri politična elita ne sledi ustavi in Daytonskemu mirovnemu sporazumu, ne spoštuje določil sodišč itn. ... poseže v dnevno politično situacijo. Zato sta se z Dodikom leta 2022 "zapela" in od takrat naprej plešeta ta ples." Kot dodaja, Dodik uspešno vzbuja občutenja Republike Srbske kot žrtve tujcev, ki jim želijo diktirati, medtem pa je Schmidt vse bolj ohrabren, saj ima podporo tako Evropske unije kot ZDA, pa tudi zveze Nato, kar se je pokazalo ob hitrem obisku generalnega sekretarja Marka Rutteja.

Velesile sicer zahodni Balkan še vedno zanima. "Rusija je zagotovo najbolj vpletena, ampak tudi Združene države Amerike razumejo, da so ne samo zagotovilo miru, ampak da je to območje tudi investicijsko zelo zanimivo, da je okno v preostali del Evrope. ZDA tam, kjer očitno Donald Trump nima osebnih interesov, prevzame socializiran, klasičen ameriški interes. In v tem kontekstu se vede tudi zunanji minister Marco Rubio. Marca 2000 je zunanja ministrica Madeline Albright Dodika označila za kredibilnega, konstruktivnega partnerja, ki ga je treba podpreti. Marca 2025 je Rubio zatrdil, da Dodik ni več konstruktiven partner, ampak je težava. Tako lahko vidimo, da te ZDA lahko dvignejo, potem pa tudi izpljunejo."

Celoten pogovor lahko slišite s klikom na spodnjo povezavo. Naročite se na podkast ob Osmih.