Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar in nemški kancler Olaf Scholz bosta odprla 75. knjižni sejem v Frankfurtu, ki ni le kulturni, pač pa tudi politični dogodek ogromnih razsežnosti. »Frankfurtski knjižni sejem je ogromen. Obiskovalec ima občutek, da je na letališču, obiskovalci se vozijo po tekočih stopnicah, med različnimi halami vozijo minibusi«, je za tokratno epizodo oddaje Ob osmih razložil novinar Radia Slovenija Aleksander Čobec, ki pravi, da silna gneča marsikoga preseneti. Na sejmu sodeluje 120 držav, zvrstilo se bo več kot 2500 dogodkov. Samo Slovenija jih pripravlja 250. Sejem bo spremljalo 6400 predstavnikov medijev, po predvidevanjih naj bi jih kar 60 odstotkov poročalo o častni gostji, torej Sloveniji. Predvsem o knjigah oziroma zgodbah, ki so povezane s Slovenijo. Pa tudi o Sloveniji kot turistični in kulinarični destinaciji.
Knjiga kot tržno blago
Slovenijo so za častno gostjo izbrali zaradi poezije in ima kaj pokazati. Število prevodov slovenskih del se povečuje. Potem ko jih je bilo do leta 2013 v nemščini približno 600, v angleščini 300, je danes število vsaj za tretjino večje. Čobec je za primer navedel pisanje založnika Sama Ruglja v reviji Bukla, da je lani iskal slovenske prevode v eni večjih knjigarn v Frankfurtu našel je le enega. Tako je bilo tudi še letos junija v veliki knjigarni v Stuttgartu. Danes je drugače. »V knjigarnah je cela polica ali celo kotiček namenjen slovenskim knjigam.«
Slovenske zvezde
Nemci nas počasi odkrivajo, pravi Čobec. Predstavlja se 70 avtorjev, zdaj bi vsi najraje slišali pogovore z Dragom Jančarjem, Alešem Štegrom, Ano Marvan, Majo Haderlap, sprašujejo tudi po Nataši Kramberger, ker ima aktivno založbo in sama govori nemško. V zadnjem času se zelo zanimajo za Gorana Vojnoviča. »Rekel bi, da Drago Jančar v nekem oziru piše idealne knjige za nemški trg. Vzame neko zgodovinsko obdobje, ki ga obdela skozi osebne zgodbe. Nekatere njegove knjige tudi niso obsežne. V zadnjem času se zelo veliko piše o Dragu Jančarju. Prejel je več mednarodnih nagrad. Je pa za vsem tem ogromno dela. Če na vso to podlago damo še častno gostovanje, lahko Jančar v Nemčiji eksplodira. Počasi prihaja v ospredje Vojnovič. Tudi njegove teme so zelo komunikativne. Na primer nastopil bo na pogovoru z naslovom: Kdo se boji Gorana Vojnoviča? Nemška moderatorka ga bo spraševala, kako se prevaja njegova knjiga Čefurji raus, ki vsebuje veliko preklinjanja. Zanimivo je, da sta bila ruski in arabski prevod te knjige cenzurirana.«
Afera še pred začetkom sejma
Letošnji sejem bo tudi v znamenju oboroženega konflikta na Bližnjem vzhodu. Kot o ozadju pove Čobec, je palestinska pisateljica Adania Šibli nagrajenka za roman, ki opisuje nasilje Izraelcev nad Palestinci. Prvi del po resničnih dogodkih govori o mladi Palestinki, ki jo leta 1994 posilijo in ubijejo izraelski vojaki. Drugi del, ki je fikcijski, se dogaja pozneje, ko začne to grozljivo dejanje raziskovati novinarka. Pri društvu Lit Prom so se odločili, da bodo avtorici nagrado podelili pozneje, ko bo to bolj primerno. In še to: direktor sejma Juergen Boos ja napad Hamasa v Izraelu označil za barbarsko teroristično vojno in napovedal več priložnosti za judovske glasove. Vse to je sprožilo množične odzive in komentarje s skupnim imenovalcem, da bi knjižni sejem moral biti prostor za debate in ne za njihovo dušenje. Nekateri so odpovedali udeležbo, na primer emiratsko založniško društvo in arabsko društvo založnikov v Egiptu, ki predstavlja več kot tisoč regionalnih založnikov. Nekaj jih poziva celo k bojkotu sejma. "Zato bomo pozorno spremljali slovesnost ob odprtju, na kateri ne bodo mogli mimo teh dogodkov. Z velikim zanimanjem bomo spremljali, kaj bodo povedali, še posebej Slavoj Žižek, ki je znan po provokativnih besedah.«
Naročite se na podkast Ob osmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje