"Nekoliko bolj optimistični smo lahko že zaradi odziva ljudi na terenu, tudi zato, ker so se geopolitična razmerja sil nekoliko spremenila," meni Grošelj in poudarja pomembnost vloge posrednikov. Ključne vloge so odigrali Združene države Amerike, Katar in Egipt.

Vsi akterji so utrujeni

Katar v tej trojici zastopa iranske interese, s tem pa v določeni meri tudi interese Hamasa. Še posebej je pomembno, da bo Joeja Bidna na mestu ameriškega predsednika zamenjal Donald Trump, ki ni obremenjen z iskanjem podpore za vnovično izvolitev. "Ključno je tudi, da so vsi akterji utrujeni. Zamenjala se je oblast v Siriji. Iran si želi prekinitve, ker potrebuje zmanjšanje napetosti in pritiska nase. To je nekaj dejavnikov, ki bi lahko pripeljali do tega, da bi prekinitev ognja zdržala."

Pomembno je tudi, da Izrael proti Trumpu ne more nastopati tako neposredno, kot je to počel v odnosu z demokratsko administracijo Joeja Bidna. "Zdaj ni več predvolilni čas, Trump je v drugem mandatu in ne potrebuje vnovične izvolitve ter bo vodil svojo politiko. Iti v spor s Trumpom takoj na začetku mandata pa je tudi za Izrael verjetno malce preveč."

Graditev minimalnega zaupanja

Premirje v Gazi je sklenjeno za šest tednov, po 16 dneh pa se bodo nadaljevala pogajanja za končanje vojne. Bo to trajna rešitev? "Ključen bo odziv na vrnitev talcev in trupel umrlih v Izrael ter izpustitev palestinskih zapornikov," je prepričan Klemen Grošelj. "Sporazum je zgrajen na tem, da se skozi posamezne korake gradi minimalno medsebojno zaupanje."

"Izrael je predvolilno obdobje v ZDA izkoristil za geostrateške spremembe v regiji. V tem času mu je uspelo v veliki meri paralizirati Hezbolah, kar je bil hud udarec za Iran, je pa to vodilo v stabilizacijo Libanona. S tem in z izgubo nadzora nad Sirijo se je bil Iran prisiljen pomakniti nazaj. Vse to je Izraelu omogočilo popuščanje ameriške demokratske administracije." Razmerja pa se spreminjajo v celotni regiji Bližnjega vzhoda. Nepredvidljivost je očitna iz paradoksov, kot je ta, da zavezništva sklepajo celo sovražne države, še poudarja Grošelj in navaja primer sirskih Kurdov, ki jih oborožujejo tako ZDA kot Iran.

Nadaljnji razvoj Gaze

Ne glede na to, kdaj se bo vojna končala, bo mednarodna skupnost morala rešiti tudi vprašanje prihodnjega upravljanja in obnove Gaze. Grošelj se zavzema za rešitev, po kateri bi odločnejšo besedo pri tem imela Evropska unija. "Verjamem, da bi bila z odločno diplomatsko akcijo najboljša rešitev za Gazo, če bi – skupaj z Zahodnim bregom – postala mednarodni protektorat. Pri tem bi Evropska unija lahko odigrala zelo pomembno vlogo, če bi seveda to zmogla in imela to politično modrost." To bi bilo izvedljivo kljub blokadam v Varnostnem svetu, je prepričan Grošelj.

To bi verjetno pomenilo tudi prihod mirovnih stabilizacijskih sil. Naslednji ključni korak pa je obnova, da se trpljenje tamkajšnjih ljudi ne nadaljuje. Od tega bo odvisno, ali bo Gaza šla po poti nadaljnje radikalizacije ali pa se lahko preusmeri kam drugam.

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.