V sredo začne veljati nova, enotna vozovnica Slovenija, ki bo za 70 evrov na mesec omogočala neomejeno uporabo avtobusov in vlakov po državi. Da je to korak v pravo smer, ocenjuje Luka Mladenovič z Urbanističnega inštituta, ki pa jih pričakuje še več. "Poleg teh cenovnih ukrepov bi si vsi želeli predvsem boljšega javnega prometa. Raziskave kažejo, da ljudje ne uporabljajo javnega prevoza, ker manjkajo ključne povezave, frekvenca ni dobra, javni prevoz pa časovno ni konkurenčen avtomobilu. To bo treba urediti, ponuditi več avtobusov, več vlakov." Sama cena vozovnice v javnem prometu po njegovem ni tako visoka prioriteta: "Zavedamo se, da so stroški transporta visoki, ampak če se zavedamo, kako visoki so stroški osebnega avtomobila in njegovega vzdrževanja, imamo še veliko rezerve." Je pa dobro to, dodaja Mladenovič, da se različni ponudniki zdaj povezujejo in sestavljajo verigo, s katero se uporabnik lahko pripelje 'od vrat do cilja'.

Tretjina emisij CO2 še vedno prihaja iz prometa

Promet je po dostopnih podatkih edino področje, na katerem nam emisij ne uspe zmanjševati. Po Mladenovičevih besedah so si v preteklih letih občine zelo prizadevale, da bi kratke razdalje premagovali drugače kot z avtomobili, a se zadeve premikajo zelo počasi, letno gre za nekajodstotne spremembe. Prepričan je, da se bo, če želimo doseči cilj ogljične nevtralnosti do leta 2050, moral zgoditi prelom: "Na neki točki se bomo morali odločiti, ali te cilje spremeniti, mislim pa, da je bolje, da bistveno spremenimo način potovanj. Graditev cest ni rešitev. S cestami, ki jih imamo, bomo morali shajati, bolje upravljati gneče, ampak bistveno več pozornosti posvetiti javnemu prevozu, kolesarjenju, hoji. Tudi načinom, da sama potovanja odpravimo oziroma skrajšamo, tu pa med drugim pride v poštev prostorsko in ne samo prometno načrtovanje. Tudi digitalizacija ponuja možnosti, da zmanjšamo število poti." Upa, da bo tretja razvojna os konec graditve avtocest, pred prihodnjimi cestnimi načrti pa bomo zavrteli nov cikel v javnem prometu.

15-minutna mesta

Koncept 15-minutnega mesta je postal odmeven leta 2020, ko ga je v svoj volilni program umestila županja Pariza Anne Hidalgo. "Zadnjih 20 let smo živeli tako, da smo za vsak opravek porabili 45 minut z avtomobilom. Avtor koncepta Carlos Moreno se je vprašal, zakaj jih ne bi opravili v 15 minutah peš ali s kolesom. Taka naselja obstajajo, tako rekoč vsa slovenska mesta so bila taka do devetdesetih. Sodobna mesta se da tako načrtovati, potem bo tudi poti manj, manj gneče na avtocestah in naši cilji lažje doseženi."

Celotnemu pogovoru prisluhnite v tokratni epizodi Ob osmih z Metko Pirc. Naročite se na podkast.